Believe the movement

Begunščica -22°+ veter

2012-02-08T14:30:00.000-08:00

No pa sva kljub slabi napovedi v nedeljo odhitela na Ljubel-Zelenico. Turni smučarji so svoje že odpeljali, ko sva se midva pripravljala in potem brž odhitel do koče in tam kokila kofe. Odločiva se a kljub megli ki je bila zgoraj odrineva po osrednji grapi. Enkratni pogoji razen vetra ki je kar ornk pihal je bilo vse super.
Zgoraj sva se zelo hitro obrnila sej je pošteno pihalo. Termometer je kazal -22° in še pihalo je. Kej preveč toplo ni bilo ;)

Snežne razmre so bile tako dobre da bi lahko komot boardal po grapi, a kaj ko je board ostal doma.

Slike s TURE
se vidimo

Grapa v Tosc-u

2012-01-30T02:37:00.000-08:00

Nedelja, vreme ne tako obetavno ampak midva optimista se odpeljeva na Pokljuko, piha in mrazi. Oblečeva se kot medveda.
Nato pa jo ucvreva proti Studorskemu prevalu. Pot malo ledena ampak ni za dereze. Naprej od Studorskega prevala pa z derezami, tam ni šale. Takoj kjer je možno zavijeva s potke in se povzpneva ob skalah in borovju pod Tosc in v grapo v vzhodnem pobočju Tosca(2275 m). Na desni se lepo vidi Veliki Draški vrh. Zgoraj so že prišleki, midva pa spodaj v kotajni kjer je senca in mraz. Spodaj pod grapo se še dokončno uštimava in gremo.
Sama grapa ni tako strma je pa vsega po malo, nekaj je puhca, nekaj trde podlage, a te je bolj malo in pa nekaj vmes. Pred nama so bili še trije a so bili zelo previdni saj nisva dobila nič na glavo.
Za takimi pa ni problema hoditi.

Zgoraj je vleklo, Triglav kot je na slikah vidno šajba in tudi Kredarica. Leva stran pa zabita da je kaj. Nekaj pojeva popijva čaj in v dolino nazaj na Studorski preval. Komaj ga doseževa že se megla dvigne in zakrije vse kaj je okoli naja.

Lepo si rečeva, midva sva svoje za danes naredila. Samo še papica naja čaka :)
In res zapeljeva se k EMI na tanajboljšo pizzo ;)

Dan je lepo minil, sam kaj, ko je jutri šiht

Nekaj slik : TUKAJ

Miniskusev žleb

2012-01-22T14:36:00.000-08:00

Nedelja kr neki se mi ne da vstati. Ura je 8h že sva na pokana v avtu ampak plani za danes niso bili pravi saj je grapa v Toscu predaleč, če tako dolgo spiš ;)
Pokličem Sebastjana, " pa kje si model" gremo pa v miniskusev žleb v Robičevju, da vidmo če je še kaj snega. Kaj hitro ga pobereva v Koči na gozdu in jo mahnemo. Hitro stopimo. In tudi dobro nam gre nakaj skokcev preplezamo kot za šalo. Potem pa na vrhu malo posedimo in nato sestopimo.
Razmere: vse kar je možno od ledu do trdega snega za lepo popikat do pršiča višje gor, kjer se je udiralo. Skratka ni da ni.

Kot tapravi osvajalci smo že ob 13h nazaj v koči. Ideja pade ,da naslednjič še dlje spimo sej kaj bomo pa delal če je toliko časa še ostalo.
No pa se le spraviva pogledat kako bosta Sebastjan in Aleša osvajala Mlačco ;) Tam naredim še nekaj fotk i potem na papico in domov.

Več slik je TUKAJ

Kredarica Turni smuk

2012-01-10T02:28:00.000-08:00

Kaj hitro je bilo jasno da, imam za nedeljo cilj nekje v gorah.
In tako je tudi bilo. Ob 7:15 sva v Krmi. Nič se nama ne mudi.
Avtomobilov kar nekaj. Začneva z sporcki lagano tempom in seveda stopnujeva .
Že pri pastircih ujameva prvo skupino.
Tam težak ruzak z rame in nekaj prigriznit.
Pa jo spet mahava proti vrhu, mrzlo ni vroče pa tudi ne. Prideva na sonce in kaj češ lepšega, še lepi razgledi v dolino.
Ruzak ni lahek saj je na njemu Board hodim pa v boot-cih. Pa gre nič ne drsi udera se tudi ne, super.
Pred kalvarijo srečava štiri gornike in eno smučarko s psom, ki že sestopajo.
Malo pred vrhom pa je začelo pihati in to kr pošteno, tla so bila pomrznjena a kljub temu se je dalo hoditi brez derez. V zadnjih metrih prehitiva še enega gornika, ki je bil že pošteno zmatran. Na Kredarici se kar hitro postrgava v bajto.
O tam pa je že prižgana peč in tako se segrejeva in nekaj pojeva.

Potem se zame začne uživancija, board na noge in gasa, prav lepo gre zgoraj je sonce stopil povrhnico in kar plavam po snegu, res je bilo enkratno. Tudi začetek spodnjega dela je lepo šlo potem pa se mi je Lun začel zaletavati v board. Bal sem se da mu porežem tačke in zato sm jo popihal naprej.
Malo pod pasterci se je moja turna smuka zaključila, saj se je začela ravnina.
Bilo je super .... Slike so TUKAJ

Tura je bila v spomin na babico;(

2 Januar - Trening -Tek

2012-01-10T00:36:00.000-08:00

Turoben dan, pada dež.
Kar hitro se pobereva z Železnikov v Ljubljano.
Tam pa se odločim da začnem uresničevati letošne cilje. Zato se po hitrem malo bolj oblečem, nataknem svetilko in na mojo 7km tekaško traso.

Sprva nekam mrzlo a že po drugem kilometru sm zahajcal ;) dobr je šlo
Na koncu ko pogledam na uro ni bil tako slab čas.
Super, začelo se je

Se nadaljuje.......

Mala Mojstrovka - Na novega leta dan

2012-01-10T00:35:00.001-08:00

Ker nama ni bilo dano in ker sva bila že tri dni bolj kot ne v slabem vremenu, sva se zadnji dan odpravila v hrib.
Kaj drugega nama je preostalo, a letos sem si zadal da tudi enkrat ne grem brez Boarda. In tako je tudi bilo
Oprtal sem board na ruzak in gasa. Je težko, samo se navadiš :) Povrh pa še dobr trening.

Kaj hitro sva bila na Vratcih, tam srečava še dva ex kamerata iz Freeapproved-a, dve besedi rečemo in jo pošibava naprej. Zgoraj sva kar hitro, dan je soliden, snega pa ne več toliko kot ga je bilo prejšni teden, odjuga je naredila svoje.
Jaz jo mahnem bolj na levo proti Veliki Mojstrovki. Tam si nadenem board in piči v dolino. Kar lepa fleha je čisto ob Veliki mojstrovki in tam tudi grem. Tudi skal je manj. Zopet se zapeljem na pot tam pa do Vratc zopet nesem dilo. Zapnem in uživam v spustu saj je bilo v spodnjem delu pršiča kokr čes. Med drevesci vozim slalom in uživam še v zadnih metrih. SUPER - dobr je šlo

Pogledam nazaj in Metka mi že peš sledi, sam pa se usedem na sonce in uživam.

Slike so TUKAJ
Pa je šel prvi dan novega leta, ne more biti lepše.
Sledila je papica in odhod v Ljubljano

SREČNO, Zdravo in Polno novih podvigov v LETU 2012

2012-01-10T00:35:00.000-08:00

Kar hitro je minilo leto 2011 sedaj pa smo že na začetku novega. Snega še ni dovolj, kje zavraga je taprava ZIMA. Upam da kmalu pride

Božič je bil za nekatere bel tudi za naja saj sva bila na Mojstrovki, hrib ki nama je zelo prirasel k srcu.
Več TUKAJ

Upam, da sm vas mal zrajcal, kajti to leto bo še bolj pestro :)) Pa.... SREČNO

Pretekle dva vikenda

2011-11-28T03:09:00.000-08:00

Ker ni bilo nevem koliko časa sem se odločil da pretekle dva vikenda strnim v en blog.

Bilo je tako, da tudi en dan v vikendu nisva bila doma.
Vikend nazaj sva bila v soboto na Vrtači nasproti Begunjščice. Iskala sva vglavnem poti kjer je bilo sonce in tam sva si ga naužila a ne preveč saj sva v Nedeljo odšla na Korošico in dobila novo pošilko sonca. Tam je že bilo videti da se približuje zima saj je bilo spodaj vse zmrznjeno. Na Korošico sva jo mahnila najprej do planine korošica, nato pa desno do Hanjžkovega sedla in nato po grebenu na vrh. Lepa krožna tura v lepem vremenu.

Ta vikend pa sva se odločila, da izpolneva še nekaj neporavnanih računov in odšla na Kladivo. Zopet je bilo vreme lepo spodaj pa megla. Na Kofcah sva nazajgrede uživala s v toplem soncu in premišljevala kam jutri.

Odločitev je padla, Kukova špica.
No pa smo zjutraj napakiral ruzake in odšli proti dolini Vrat. Najprej smo okusili nekaj mraza potem pa nas je sonce grelo vse do vrha. Na vrhu je začelo pihljati zato zgoraj nismo delali starosti. Z nama je šla še mama Jožica.
Od zgoraj smo si ogledali žleb na Škrnatarico. Lepa linija in ni dvakrat za rečt, da če bo drugi teden saj malo lepega vremena, da ga greva popikat.
Skratka dan se je zaključil v pizzeriji Bolero. Ob dobri papici.

VEČ SLIK JE TUKAJ:
1. Slike Korošica 20. November
2. Slike Kladivo 26. November
3. Slike Kukova špica 27. November

TRIGLAV - šajba in hud vetr

2011-11-14T08:12:00.000-08:00

No pa sm se le dobro zmenil z unim gor, s sotrpinom Edi-jem sva jo ob 4:15 mahnila s Krme, vse tiho je bilo, meglano a pri pastircih se je že pokazalo, da danes v megli ne bova več.
In res, zgoraj nevrjetn pogled ja vzhajajoče sonce, lepote narave, ki jih doživiš samo zgodaj zjutraj tako visoko.
Snega ni prav veliko a kljub temu zimska oprama ni odveč tudi za na Kredarico.
Komaj so na Kredarici vstali midva pa že gor, še vsi zaspani so hodili s koče.
Sonce je že takoj dobilo svojo moč in začelo sijati. Popijem turško kavo, pojeva juho se malo bolj oblečeva in jo ucvreva proti vrhu.

Prečka je bila za Edo-ta prevelik zalogaj saj je bil sneg prheh in ni bilo velikega oprijema.
Pospremim ga nazaj do prvih klinov. Nato pa kot ptica ki leti v nebo, svobodno proti vrhu.
No malo sm se testiral kok hitr gre, ampak nč okol govort, hehe :)
Dobr sm jo žgal
1h gor in malo manj dol. Gor je pihalo da je kej. Kot bi bilo konc sveta ampak na nebu pa čista jasnina.
Prvo kar mi je prišlo na misel je bilo to, da se bom takoj spravil v stolp. In res saj 15 minut sem bil v stolpi popil čaj nato pa brš nazaj na Kredarico, ker me je tam že čakal Edo in me od spodaj gledal.

Pridem dol pa prav" sm te gledal kva je s tabo a si gor laufal?" ne ne sam mal hitreje sm šel, da ne boš tok dolgo čakal ;)
Skratka uživava še ene 45 minut na Kredarici v soncu potem pa v dolino. In na zasluženo papico.

Razmere od Kredarice proti Triglavu:

Sprva dve prečki precej puhast nesprijet sneg ( kr leze vse), potem pa višje gor led, zmrznjen sneg ( lepo za popikat ) in nekaj plezanja po skalah. Prav veliko klinov ni zunaj saj od začetka ne, zgoraj pa jeklenice štrlijo vn.

ŠE NAKAJ SLIK ZA DRAŽENJE : tukaj

Viševnik - hitra

2011-11-13T22:04:00.000-08:00

Vikend nazaj sva kljub slabemu vremenu in megli na pokljuki sva odšla na en hitri trening ( od avta pri žičnici pa do vrha v 58 minutah- ni slabo ;)). Sprva je še kazalo da bo zgoraj lepo a se je vse zagrnilo in zgoraj sva bila v megli, mrazu in še vetr je pihal. Nič kaj prijetno. Spila sva vsak en lonček čaja in v dolino.
Ko sva se vsedla v avto pa je začelo rositi, ravno prav sva prišla.

Zato sva jo hitro popihala v dolino k avtu in jest k EMI.
Seveda sva si prislužila tudi turški kofe :)

Upam da bo drugi vikend lepši

Vrh v megli

Špik hude police

2011-11-04T15:59:00.000-07:00

Med prazniki sva kar nekja hodila a bom izpostavil samo ta vrh

V dolino Pecol naja vleče in zato sva se odločila da jo mahneva na one konce.
Pa je bilo prav lušno poleg lepega vremena sva občudovala tudi živali in naravo ki se tako lepo spreminja v tem letnem času.

Bilo je kar nekaj snežnih flik.

Še nekaj slik TU

Prvi spust na drugem snegu :)

2011-10-26T01:36:00.000-07:00

Že ceu teden sem gledal na kamere kako in kje se bo dalo bordat.
Ker je sneg precej težak v Julicih pa ker ga je nametalo kar nekaj in ker sva bila že na Mojstrovki sva tokrat skočila na Dovško Babo, ki je še najbolj varna.

Nedelja zjutraj razmere tako tako. Saj je bilo višje zgoraj toliko megle, da bi jo lahko z nožem rezal.
Ker sm se odločil, da letošnjo zimo ne grem brez borda nikamor je bila to prava odločitev.
Spodaj si ga oprtam, Metka malo čudno gleda in pravi "pa kaj boš to gor nosil". Bo pa dobr trening, če se ne bo dalo v dolino.
Zgornji del prima malo trdo a vseeno fantastično potem pa tja do zadnjega ovinka še boljše, spodaj pa je zgleda že namočil dež in ni šlo nikamor ;(

A za prvič fantazija, Okrobra na dili to še nism bil.
Uglavnm letos bo pestro!!

Pripeljala sva se tri ovinke pred zadnjim parkiriščem, če nebi bilo toliko vej in polomljenih dreves bi prišla do vrha.
Avto pa je bil potreben čiščenja ;)
Srečala sva še vztrajne padalce a so zaman nosili vreče do koče, ker so jih potem nesli tudi v dolino. Dobr trening.

Še nekaj slik pa TLAKELE

Veliki vrh nad Kofcam in Kofce gora

2011-10-19T04:51:00.000-07:00

Sobota zjutraj: zadiši po kavi
Pojeva zajtrk in napokava ruzak. Kam pa zdej, zunaj mrzlo. Nč se bo treba toplo oblečt.
Odpeljeva se v Podljubel in od tam nadaljujeva do doma na Kofcah ter naprej po prečki levo do vrha.
Brije k pri norcih. Doseževa vrh in se skrijeva v zaveterje. Lepi razgledi. Zopet sva bila nagrajeta tako kot letos že nekajkrat. Šajba bi rekel, vse se je videlo, res lepo.
Sestopava po celemu grebenu do Kofce gore a na Kladivo se nama ne sliši zato se odpraviva h koči na zaslužen kofe.

Še nekaj slik: TUKAJ

Prvi sneg - pogledat kakšne so razmere

2011-10-12T02:45:00.000-07:00

Že v soboto mi je bilo jasno, da Nedelja nikakor ne bo padla v vodo za v hribe.
Kot sem trobil cel petek, da bo sneg in da bo enkratno. Točno tako je tudi bilo.
V naše kraje je prišla zima in to se dobro vidi in tudi čuti v visokogorju.

Zjutraj narediva čaj, pobaševa termosko in brž na Vršič.
Ker je dovolj časa se vstaviva še na turškem kafertu pri Maretu ( Koča na gozdu).
To je cena za kofe ne pa tista k jo dajejo v drugih kočah-sej niso normalni. Naj jim bo to za vzgled.
Uglavnem postrežba enkratna, rečemo še nekaj besed nato pa jo ucvreva proti vrhu. In se odločiva da napadeva Malo Mojstrovko.

hm...pobiralcev parkirnine ni več" jih je zazeblo?" hehe
O saj jih je res, mraz je bil in pihalo je. Hribi pa pobljeni, super.
Hitro se obleceva in jo mahneva naukreber.
Do vratc je kar pihalo višje pa je bil sonček in je bilo prav lepo, v zgornjem delu je še pihalo.
A kljub vetru je bilo prav lepo, če ne drugega je to prvi sneg ;)

Nekaj utrinkov:
STISNI

Mačkov graben - hitra kolesarska tura

2011-10-09T23:37:00.000-07:00

Zadne dni lepega vremena sem izkoristil še za zadnjo kolesarsko turo na našem koncu.
Kajti na primorskem se šele sedaj začne, ko je sonce popustilo.

Po šihtu sem napokal kolo v avto in se odpeljal do Polhovega gradca. Tam pa s kolesom v breg v Mačkov graben. Tradicionaln vzpon , ki sem ga že večkrat odpeljal BP. Spodaj je šlo k za stavo, zgonji del pa sm se mal matral saj je bila cesta suha in makadam je bil našodran. Zato je kolo zakopaval. Kljub temu sem se pripeljal do vrha a sem vmes 2 krat stopil na tla. A nič ne de. ;)

Do kmetije zgoraj mi je nagajal šodr. Potem pa je šlo gladko.
Kaj hitro sem bil na Gontah. Tam se malo odpočil in brž v dolino.
Spust je bil fenomenaln

Za zadnjo turo na tem koncu kar lepo, saj so bili tudi razgledi, ko sem šel do kmetije enkratni.

Nekaj utrinkov:

Ojstrica 2350m.n.v.

2011-10-05T05:31:00.000-07:00

Ojstrica zadnji večji vrh s svojo značilno piramidasto severno steno, ki je visoka 600m in se spušča v Logarsko dolino. Vzhodno pobočje pa strmo pada v Robanov kot. Tukaj je kar nekaj lepih plezalnih smeri.

Npr.: Smer Herle-Vršnik, Iva Reye, Desna smer in Ogrin - Omersa

Midva sva se pripeljala pod planino Podvežak (1564m.n.v.) in od tam začela z vzponom in preko Male Ojstrice ( 2017m.n.v.) na Ojstrico. Tempo sva imela kr taprav. Tako da vsa v 2h in pol že stala na vrhu in se basala s sendviči ;)

Za dol pa sva izbrala drugo pot, pot ki gre proti smeri kjer je bilo lepo vidno Kamniške in Savinjske alpe in pride direktno k Kocbekovem domu.Razgledi zgoraj so bili fenomenalni, tudi dan je bil lep.
Pot je precej našudrana zato bi priporočal čelado. Saj je sama gora kar ornk šodrasta.

Zgoraj na travniku pri Kocbekovem domu je celo nekdo kampiral. Mogoče se je pa pripravljal za najvišji nogometni turnir, hehe

Pri domu nekaj spijeva in si privoščiva kofe nato pa jo pičiva v dolino.
Prav lušno in ornk vroče je bilo.

Utrinki so tukaj:

Stol po skoraj 10 letih čakanja

2011-10-01T14:02:00.000-07:00

Prejšnji vikend sva jo v nedeljo mahnila na Stol, sam sm ga hotel obiskati že skoraj 10 let nazaj, a zaradi nezahtevnega pristopa sem dal potem prednost ostalim vrhovom.

Prav lepa sončna Nedelja je bla midva, ko vedno nisva hitela zato sva s parkinga štartala ob 10:00.
Kot naročeno še predno zapustim cesto srečam Edota - majsta vseh majstov s sinom sta si vzela dva dni lepega potepanja po hribih.

No pa brž zagrizeva z Metko v breg, prehitiva vse živo in malo pred vrhom se odločiva, da jo usekava kar na gliho. Po travah in skalovju hitro doseževa vrh. Porabila sva 2h in pol,od avta do vrha - dobr ni slabo. Zgoraj pa fronta ljudi. Lepo vreme in zadnji vikend odprta koča je privabila množice.
Pojeva sendvič nekaj popijeva in jo "ucvreva" proti koči.
Tam se malo bolje namestiva in loviva sončne žarke. Se pa čudiva cenam kafeta saj so v kočah dragi kot bi kupoval v Italiji ali Avstriji. Uglavnm ni ga čez turškega zato pade kava.
Nakar sestopiva.
Sestopiva po drugi poti in si dobro ogledava še Vrtačo in Begunščico.
Dan je bil enkraten, midva pa se na koncu podava še v gostilno na zasluženo kosilo :)

Ene par slik:

Plezalna stena zopet obnovljena

2011-09-27T04:40:00.000-07:00

Kot vsako leto sem tudi letos čez poletje odstranil grife s plezalne stene.
Steno na novo pobarval in ker sem se letos igral z poliestrom, sem naredil poizkusno plast na steni, bomo videli, kako se bo obnesla, potem bom pa drugo leto preplastil še ostali del.
Sm se pa odločil da bom postavil veliko več grifov za ledni trening kot lansko leto.

Z masivne smreke ( ker je les mehkejši in se cepin lepo prime) sm naredil "paklce" in jih privijačil na plezalno steno.
Poleg kupljenih grifov, sem dodal še nekaj narejenih grifol, ki sm jih naredil sam med poletjem.

Tako stena je pripravljena sedaj pa vsak dan po ene pol ure plezanja pa bom pripravljen za zimo.

Še nekaj slikc:

TOSC

2011-09-13T07:20:00.000-07:00

Nedeljsko lepo vreme naja je kar vabilo v hribe, zato sva se odpravila pogledat na Pokljuko.
Polno ljudi je bilo zato sva se odločila da štartava s Planine Konjščice. Vroče k 100 vragov a vseeno sva narekovala svoj tempo. Na poti do Studorskega prevala sva srčavala polno ljudi, 100 žensk na Triglav je zapuščalo gore;).
No pa tudi do odcela za Tosc sva jih veliko srečala. Ko pa sva desno zavila v ornk breg ni bilo nobenega več. Prav tišina je bila in tako vse do vrha.
Ko sva se na vrhu ozrla k Triglavu so oblaki zakrivali vrh. Kredarica pa je bila še v soncu. Kar malo je zamrazilo ko se je sonce skrilo. Po nekaj minutnem počitku sva jo ucvrla nazaj.

Na vrhu sem iskal prehod kje zavraga prideš z Velikega draškega vrha na Tosc, no kasneje pa sem prebral pri Markotu in Marjani.

Pot nazaj dol je bila super ker ni bilo toliko ljudi. Spodaj na planini Konjščici sva zaman 5 minut čakala da bi se nama pastir usmilil in kaj ponudil a je imel opravka z ostalimi in naja ni "šmirglal" pol sva pa raje sestopila in šla na kafe v hotel. Opazovala trening biatloncev in uživala na sončku.

Kolesarska tura na Sv. Jošt

2011-09-12T05:41:00.000-07:00

Po malo daljšem spancu do 9h sva se odpravila z Ljubljane v Železnike.
Nabasala ruzak in napolnila vodne mehe ter jo ucvrla proti Dolenji vasi ter ob gozdu do Ševlj.
Ter naprej do Knapov, Bukovščice, Strmica pa v klanc v Čepulje in naprej proti Javorniku . Od tam pa sva mahnila levo v še bolj strm klanc na Sv. Jošta.
Zgoraj je lepa cerkvica, in še lepši klanc , hehe
Po Kofetu in Radlerju se še malo martinčkava na soncu in opazujeva svate, ki so prihajali k cerkvi.
Saj je soboto, povsod poroke ;)

No pa se nato odločiva da nazaj ne bova vozila po isti cesti in jo pri spustu ubereva na planinsko pot na Sv. Mohorja. Tam pa po singlci prečiva gozd in prideva na cesto kjer gre mimo Mohorja. Odpirajo se lepi razgledi in travnata pobočja. Sonce žge midva pa pritiskava na pedala saj je bilo klancev še in še.
A na koncu sva poplačana z dolgim spustom(Topolje) v dolino Selca. Kjer se zopet ženijo. Pa naj kdo reče, da je manj porok. Ravno obratno.

No pa sm pozabil povedat, da sva imela prvi gumi defekt ever ;) in to majhna luknjica, ki sm jo komaj našel za povrh pa je bila še gumilenznga suha, kaj sm naredil potem - mc Gajver ;) tejp dela čudeže

z vrha

Še nekaj utrinkov:

Košutnikov turn 2133 m.n.v

2011-09-11T13:39:00.000-07:00

Lepa nedelja naja je zopet popeljala v hribe a tokrat na Košutnikov Turn ta je najvišji vrh v najdaljšem slovenskem grebenu Košuti. Z vrha je lep pogled proti celotnemu grebenu.

Pot ni zahtevna a sva si jo midva malo podaljšala saj sva skrenila bolj levo in obdelala še nekaj grebena.
Videla sva tudi kako prihajajo z avstriske strani po ferati. In se odločila, da jo naslednič napadeva.

Kljub včerajšnjem kolesarjenu jo jelovici in soriški planini sva z vrhom opravila kar hitro in kar v dobrem tempu. Zopet je Metka narekovala tempo, ki pa ni bil mačji kašelj ;)

Nekaj slik:

Grintavec - TAhitra

2011-09-01T00:36:00.000-07:00

Vstaneva ob 6h, še vs zaliman vozim do kmetije Suhadolnik, tam se krave že lepo pasejo.

Midva pa pot pod noge in gremo naukreber. Metka kot je navada vedno hodi prva in tudi tokrat je.
Tempo je bil kar dobr, a tega sm se zavedal šele pri Cojzovi koči na Kokrškem sedli. Pogledam na uro in lejga, porkaflik sej sva rabila samo 1:45min, ˝kam se ti mudi Metka?˝, ˝Nikamor sej samo hodim¨ pravi.
Hm, ok Pa greva not na en čaj in ga hitro zlijeva vase zamenjava majice in jih dava sušiti na peč, ker so jo zakurili, čud ne. No ja pihalo je zunaj pa ni bilo tako toplo.
In jo pičiva proti vrhu, hm kje pa sva se prašam po eni uri, pa ne zezat, da sva že na vršnem delu.
Po 1:20 sva bila že na vrhu in jedla sendvič.
Noro skoraj bi potolkla rekord izpred 10 let nazaj ko sem šel z Martino Č. in sva rabila samo 2:55.

No pa se je splačalo kljub temu da je bila megla na vrhu se je po nekaj časa ko sva jedla razkadilo pa še sonček je posijal.
Sestopila sva v kočo in naročila zaslužen turški kafe ter kolesarja :)
Bila je super tura

Najvišji vrh Kamniških in Savinjskih alp visok 2558 m.n.v.
Še nekaj o vrhu in poteh

Slike s ture:

Kolesarska tura - Soriška Planina

2011-08-31T14:48:00.000-07:00

Kam pa za vikend, ˝o že vem s kolesom nekam, kjer ni tako pokonc, da bomo v nedeljo še mal v hribe šibnl.˝

No pa sva šla in nama se je pridružil tudi Ivan. Kondicije ima na pretek. Saj je šibal za menoj, da je bilo kej.
No se je pa videlo da sem imel kramparce saj sem bil počasnejši. Naslednjič bom zamenjal za slajkice. Pol bo pa veselica, hehe
Skratka pot z Železnikov mimo Zalega Logu in v klanc proti Sorici tam pa naprej proti Soriški Planini.
Ovinkov kar ne zmanjka strmine pa tudi ne, a vseeno je bilo super

Zgoraj na kofe in kolesarja pa nazaj v dolino.

Nekaj slikc:

Trenutno vreme na Soriški Planini

Pavle Kozjek - V Spomin

2011-08-23T23:58:00.000-07:00

Letos bo minilo 3 leta odkar smo zgubili našega najboljšega Alpinista, saj po moji presoji

Tudi sam mu bom posvetil turo s kolesom, mimo njegovega rojstnega kraja Setnice nad Pohovim Gradcem in naprej po turi, ki jo je večkrat prevozil tudi sam, zaključil pa bom v Mačkovem grabnu ter vzponom do bližne kmetije, na vrhu hriba.

Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v Andih (solo vzpon po smeri Richey-Brewer v Chacraraju, prvenstvena smer v severni steni južnega Huascarana, z Gregom Kresalom splezala prvo smer v vzhodni steni Chacraraja, stena Huandoya po smeri ki jo je sam poimenoval Oro del Inca, prvenstveni solo vzpon na severno steno južnega Huandoya - No fiesta hoy dia, vzhodna stena Siula Grande (6344 m)- Los Rapidos, Trapecio - Cordillera Huayhuash
.
Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena Čo Oju 2006 (solo vzpon).
Kot prvi slovenec je osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika ( 1997 ).

Po vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil prve himalajske odprave ( v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakuruma.
Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam.

Upam da bodo letos dali kakšen dokumentarni film od njega na TV - v spomin

Zvoh s kolesom

2011-08-22T03:19:00.000-07:00

Petek konec službe.
Pa si mislim, že cel teden v popoldnevih športam, zakaj nebi zaključil in šel še danes.
Pojem zamenjam gume iz cestnih na kramparce in jo ucvrem proti Cerkljem.
Gremo na vele hrib Zvoh.
Pri Tonaču parkiram avto in se podam v breg.
Prvi klanec, pestro, takoj kar dobr vzpon, potem se malo zravna, a ne veliko in ne popušča do vrha kjer je konec asfalta. Tam pa se začne borba za obstanek na kolesu saj je mestoma tako veliko šodra, da se komaj spraviš skozi.
No pa ni bilo nič hudega je pa bila vročina kr ornk in še dol je prtiskal, tako, da sem bil mokr kot da bi šel pod tuš.
Pri Anteni zgoraj pa naletim na napis, zato se odločim, da naprej ne grem in to zaradi spoštovanja, kajti red mora bit.
Do table sem potreboval dve uri in tri minute in tudi enkrat se nism ustavil do vrha - trma je pač trma.

Kr fletna tura, sedaj me čaka še nekaj slovenskih klancev, med njimi je tudi neprevoženi Mangrtski ;)

Pa lep dan in veliko športne uneme

2 Del dopusta

2011-08-19T05:39:00.000-07:00

Po 3 dneh in čakanju na boljše vreme v Francoskih alpah, sva se naveličala. In si rekla da pač letos s hribi ne bo nič. Škoda saj sva imela kar lep plan, a hribi bodo počakali.
In zopet napokava a tokrat vzameva še šotor in opremo za kamp saj si prej nisva nič rezervirala. Kar na blef, pa sej sva navajena iz prejšnih dopustov, ko sva si iskala za spanje po drugih državah, ni bog da si v eni Hrvaški nič ne najdeva.

No vsi so nama govorili o Makarski, kako je lepo tam in da se tam ful dogaja-žura.
Evo pa sva odšla zopet na jug. Fino je bilo, saj sva spet veliko plavala in naredila kar nekaj kilometrov peš. Glede drugega dela dopusta nebi gorovil ampak Makarska naja ne vidi več.
Ker toliko folka, neolikanih kelnarjev in tudi turistov na enem mestu še nism videl.
Da pa ne govorim o čistosti mesta, obup tako nasvinjenega mesta še nisem videl tudi na Filipinih je bilo čisteje.

Midva sva si naredila lepo, tako, da je bilo kljub temu enkratno preživel dopust.
Dopust se je iztekel in sedaj že veselo delamo ;)

Duatlon Ljubljana - Mangrt

2011-08-15T10:08:00.000-07:00

Odločil sem se že lansko leto, seveda sm omenil le Zlatotu in je bil takoj za to.
Zato to turo posvečam njemu.
Pot me je vodila z Ljubljane preko Kranja, Jesenic do Kranjske gore nato Vršič in spust v Trento do vasi Soča. Tam pa sem po prevoženih 145km moral odnehati ker mi drugače nebi ratalo priti na Mangrt. In tako me je Metka pobrala in odpeljala na Mangrtsko sedlo, tam sm se okrepčal in napolnil baterije;). Od tam pa sm nadaljeval pot z Metko do vrha Mangrta po Italijanski smeri. S svojo etapo sm zadovoljen saj je posvetilo kolegu prijatelju, učiteljo Zlatkotu.

Še se bom vrnil v tiste konce a tokrat malo drugače in zopet na Mangrtsko sedlo, a takrat ga bom prekolesaril.
Se vidmo...

Še nekaj slik..

1 Del dopusta

2011-08-15T05:15:00.000-07:00

Ker nama je vreme zafrknilo dopust v Franciji in Italiji (camonix in brenta), sva se odločila da jo mahneva na Hrvaško na Brač.
Zelo enostavno, napokala sva se vzela vse potrebno za lenarjenje in odšla. Prou dobr je bilo po petih letih aktivnih počitnic enkrat počivat, no pa ni bilo lihk tako, seboj sem vzel opremo za potop na dah in bil presenečen, da se lahko še tako globoko potopim. Šibala sva okoli plavala tako da prav primiru nisva bila.

Seveda, pa nebi bila midva midva, če nebi zopet nekaj pogruntala in to je, da se naslednje leto vrneva na Brač a tokrat s KiteBoardom, saj naja je 2 dni opazovanja kajtarjev čisto prevzelo in zato že gledava za opremo.

Pa je prvi del dopusta kaj hitro minil in zato sva jo ucvrla domov.
A ker sm sam že pred dopustom načrtoval turo in mi je vreme vse pokvarlo sm jo izpeljal med obema dopustoma.

Še nekaj slik:

Grossglockner

2011-07-20T15:40:00.000-07:00

Nedelja zjutraj ura 00:10, a gremo pravi Ivan.

Že v soboto zvečer smo se pripravili in napokali vse v avto.
Ob 00:45 štart preko Karavankn tunela do Kalsa.

Že, ko smo se pripeljali na parkirišče je bilo ornk polno, na cesti sicer nobenega ni bilo, zato je bila vožnja prav fletna.
Prvi del je bil kar naporn saj sem bil še ves povalan od avtomobila potem pa direktno v hrib.
No kljub temu je šlo in smo do Studlhutte prišli v 1h in 40 min.
A ko smo počasi prihajali do koče se je z nje usulo ljudi. So že odhajali proti vrhu, proti koči pod vrhom
Erzherzog Johann Hütte, 3.454 m. Tudi mi smo se samo ustavili na enemu čaju in jo ucvrli naprej. Pogledi so se počasi začeli odpirati, sonce pa je začelo kukati iza bližnih hribov.

Prav lepo je postalo a tudi malo bolj mrzlo. Pred ledenikom smo nadeli dereze in se navezali ter se odpravili naprej po snežišču do skalovja, ker pa smo bili hitri smo prehiteli kar nekaj navez. Potem je sledilo prečenje po skalovju, sam sej na nogah pustil dereze saj mi je bolj ugajalo.
Kar hitro smo prišli do vrhnje koče Johnn Hutte ( Adlerce). Tam pa zopet lepi razgledi naokili. A na vrhu pri koči je bila že gneča.
Po okrepčilu smo se odpravili naprej. A bolj počasi in previdno.
V koluvarju zgoraj je bilo navez -morje. Nekdo je celo zdrsnil nekaj metrov nižje, saj se je zgornja plast snega stopila spodaj pa je bil črn led. Ker so tako mečkali smo jih nekaj kar prehitieli, a višje gor je bilo to težje saj so bile skale malo mokre bilo je vmes tudi nekaj snega.
Kar naenkrat se ozremo dol in vidimo kako se dviga megla- zanimivo pohiteti bo treba.
Pa smo prišli do malega Glossglocknerja in se ozrli proti vrhu, tam pa katastrofa.
Toliko folka nism videl v hribih že dolgo. Takoj smo se odločili, da sestopimo saj bi bilo čakanje, ki bi po ocenah Ivana trajalo lahko tudi 2h prenevarno ker vreme ni bilo videti stabilno.
Brž smo se obrnili in sestopili.
Na sestopu je bilo zanimivo saj je v kolovarju že tekla voda, potoček, zato smo se držali leve strani kjer je bila odlična skala za sestopit.

V koči smo če malo posedeli in se nato pripravili za sestop. Sam sestop nič takega samo to da je začelo pihati in mraz je pritisnil pa tudi megla se je že motala okoli nas.

Nižje dol smo slišali helikopter ki je potem pristal pri koči studlhutte.
Kdo bi vedel mogoče so pa koga reševali pa ga zaradi megle niso uspeli potegniti s stene.

Naša pot se je zaključila v dolini kjer smo občudovali svizce, ki so imeli mlade.
Nato pa na pot proti domu in v Radovljici na zasluženo večerjo ;)

grossglockner

Še nekaj slik:

S kolesom to telefon ;)

2011-07-17T22:08:00.000-07:00

Sreda 13.07.2011
No ker je treba tudi malo trenirati za dopust sm se odločil, da jo ucvrem z Ljubljane v Železnike s kolesom in to ne kar tako po telefon, ker je za vikend ostal na vikendu ;)

Po službi sem zamenjal gume za poltabolarje se opremil in odšel. Kjub vročini ki je bila
Pot ni bila tako kratka saj letos še nism naredil pametne kilometrine na kolesu.
Rabil sem 2h58min Ljubljana-železniki-Ljubljana in naredil 84km.

Rit me ni bolela, tako, da upam, da bo kaj vremena, da izvedem kakšen odbit podvig ;)

Čao do prihodnič....

Nedelja nekoliko drugače

2011-07-11T23:42:00.000-07:00

Pa sm spet imel dobro idejo.
S kajakom na Bohinjsko jezero.
Po celodnevnem pohajkovanju po Kranju in nato še po Bledu, ker sva se itak morala skrivati pred soncem saj naja je v soboto zažgalo ;)
Iskala sva lajkre, da naja ne bi ponovno opeklo na kajaku.
Pa sva nekaj dobila in odšla v Bohinjtam pa noro folka za po p....
Sposodila sva si dva kajaka in gasa.

Če bi bila voda malo bolj mirna bi še priveslala do drugega konca jezera a ker je pihalo je bilo do polovice ravno dovolj.
Še bo treba jit....

Triglav 2011 - za nekatere prvič

2011-07-11T15:44:00.000-07:00

Že 3 mesece nazaj sva Metkini kolegici Maji in njenemu možu Janezu obljubila, da bomo skupaj napadli streho Slovenije. In tako je bila napoved za soboto enkratna, zato smo se opravili. Z njima pa je šel tudi sin.
Ob 6h smo začeli s Krme kjer je bil parking že kar lepo poln.
Tempo je bil kar solidn.
Na poti navzgor smo opazovali svizce, ki so lezli z lukenj in se povzpenjali po skalovju.
Višje od pastircev je tudi malo zahladilo, saj je pihal veter, ki pa je bil močnejši na vrhu Triglava.

Ko smo prišli do Kredarice je prav sedla ena goveja župa ;) Vedno si jo naročim saj je fantastična in seveda ti da novo energijo za nadaljevanje.
Naprej pa svo morali biti bolj pozorni saj je bilo kar nakaj ljudi in se je bilo potrebno umikati. Tudi Maja je brez težav poplezavala ob jeklenicah, če bi jo kdo videl bi rekel, da je bila že večkrat na vrhu. Veselje je bilo na vrhu, a višinske geste ( s štrikom po rit ) nismo opravili.
Seveda fotoshooting na vrhi obvezno za spomin.
Je pa novost na Triglavu, saj se je nekdo dobro spomnil, dečko prodaja pjačo točno navrhu pri stolpu.
Dec je faca. Naredili smo še nekaj slik je pogovorili s pobčem in odbrzeli nazaj proti Kredarici.

Ko smo se vračali se mi je zdelo da je bila gneča za na Triglav še večja. No pa saj je bilo vreme božansko.
Predno smo sestopili v dolino sva z Metko odšla še v cerkvico in se spomnila Zlatota, ki je zelo rad zahajal sem gor.
Po dolgem sestopu smo si noge namočili v vodo pri parkirišču in jih malo osvežili nato pa vsi sestradani v picerijo, da smo si napolnili baterije ;)

Ablanca 2004 n.m.v.

2011-07-10T13:24:00.000-07:00

Po kar nekaj mescih takih in drugačnih prigodah sva se zopet podala v hribe.
Tokrat je od naja sijala kondicija saj sva s Pokljuke na vrh Ablance prišla v 1h in pol.
Se pozna, da sva veliko tekla in rolala. In nabirala kondicijo drugje.
Tempo je držala Metka saj imajo ženske prednost ;)

Vreme: ni bilo toplo kot se za poletne dni spodobi. Zgoraj sva morala z ruzakov vzeti windstoperje.
Nekaj sonca je bilo, pihalo je in zrak je bil hladen, a kljub temu prijetn saj je Ablanca malo obiskana,
ker je pri vztopu malo za polezat in se je ne loti vsak.

Tudi sestop je bil fletn in hitr, a prej sva kar nekaj časa uživala na vrhu v samoti. Kljub temu, da je pihalo je bil razgled enkraten.

Po opravljeni turi pa sva je najedla pri Emi.

Zlato vedno boš z nami

2011-06-04T05:28:00.000-07:00

Spomini ostanejo za vedno

Počivaj v miru

Dan po rojstnodnevni fešti pod Kepo

2011-05-27T01:00:00.000-07:00

No že dolgo nism nič napisal, pa sm danes nekaj spravil skupaj.
A tokrat leto starejši ;)

Dan po rojstnodnevni fešti sva se odločila, da jo mahneva z bicikol pod Kepo.
Stvar ni enostavna, saj je klanca z Belce za dobrih 13km in to od V4 do V5 nekje celo presega V5.
Pot je zelo lepo speljana in je malo po senci malo po soncu z zelo lepimi razgledi na okoli.

A ker sva oba trmasta in se ne dava, sva le prišla do vrha do AnnaHutte. Naredila sva dobrih 900m višincev. Le vode nama je zmanjkalo malo pod vrhom.
A nič zato, sej je bil spust enkraten in kar dolg, ob poti pa sva si potem natočila še vodo.
Skratka, začenjajo se zopet športni dnevi.

Vs vesel čakam naslednji vikend, ko jo mahneva kam v hribe če bo vreme.
Ugledanih imava kr nekaj vršacev.

Kljub eno leto starejšemu se počutim, ko bi jih imel 20 ;))

OMIŠ - drugi del

2011-05-04T04:31:00.000-07:00

No pa smo doma. Vreme lepo vožnja super. Povsod je lepo doma je najlepše.
Že lansko leto sva iskala plezališče Marjan in letos sva šla v akcijo. Plezališče ima samo enorastežajne smeri.
Jih je pa zelo veliko. Smeri so za začetnike in profiče ;) Drugače pa je skala fenomenalna, saj drži vse."ejga stari to drži". Zato tudi v težjih smereh lahko malo poštukaš na trenje in zlezeš smer.
V enem celem dnevu kokr sva bila tam sva nanizala kar lepo število smeri. Se prileže po večmesečnem počitku prijeti za tako skalo.

Če potegnem črto so bili prazniki prou fejst. Vreme nama je služil saj se je dž prikazal samo dvakrat in še to ob večernih urah.

Še nekaj slik:

Omiš 2011 - prvi del

2011-04-28T15:50:00.000-07:00

Tako kot vsako leto sva tudi letos obiskala to prelepo majhno mestece, ki se nahaja v dalmaciji in je le 21km stran od Splita. Zopet sva se podala v stene Omiša saj je bilo tudi tokrat vreme enkratno. Vse tako kaže da je v Maju najboljša odločitev prav Omiš. Saj je drugod zagodel dež in nizke temperature.
Tokrat sva zaradi obnucanih prstov tretji dan naredila pavzo in si ogledala okoliške trdnjave in pregledala še ostale lokacije kjer so smeri za plezanje.

Letos sem prvič s seboj odnesel še netbooka, da bom lahko bolje spremljal vreme.
Zato se vam oglašam kar z dopusta :)

Nekaj slik s prvih treh dni:

Panoramska - kolesarska tura

2011-04-12T00:11:00.000-07:00

V Nedeljo sva se odpravila na eno turo, ki sem jo zbrskal v gorsko kolesarskem vodničku Strme kolesnice.
Prvi del ni zahteven, bolj ko gre proti koncu bolj je zahtevno.
Parkirala sva v Gozd Martuljku pri razpadajoči gostilni. Nekdaj z zelo dobro ponudbo, danes pa razpada in čaka da se sesuje, da bo potem kdo kupil samo zemljo. A to je že druga zgodba.

Uglavnem mahnila sva jo do Podkorna, tam pa v klanc skoraj do meje, kakih 300m pred mejo zapeljeva ostro desno v breg, in goniva. Po nekaj 500m naja prehiti pobč in nama pove, da za to turo, ki gre on midva nimava dovolj dobrih koles. Hm, pa se mu samo lepo smejeva. Kajti dec je mislil da sva midva šalabajzerja. No pa pustimo to. Skratka tam, ko sva nameravala nisva šla ker bi bilo kar dolgo.
Zato sva se potem spustila po poti ker nama jo je poba odsvetoval. Nč posebnga, skale so treba je paziti, in z vztrajnostjo sva se pripeljala v Srednjo vas, BP- brez problema.

Skratka pot poteka tako, da se pelješ po robu gozda po makadamski cesti in imaš neverjetne poglede na Julijske alpe vseskozi. Potem se pripelješ do Jureževe planine in od tam mimo Vošče pa vse do začetka planine Železnica tam pa se desno strmo spustiš ob potoku Jerman, kjer je res skalnato in bi bilo bolje imeti še zadnji amortizer a tudi tako je šlo uredu, no previdnost ni odveč. Pot te pripelje v Srednjo vas kjer se potem samo še spustiš v Gozd Martuljek po lepi asfaltirani cesti do avta.

Ker pa sem doma pustil aparat sem moral slikat kar z telefonom.

No na poti sva imela tudi nekaj snega saj na senčnih straneh sneg še kar vztraja, tura pa je bila tako bolj zanimiva.
Slike pa so temu primerne:

Vremščica s kolesom

2011-04-04T14:58:00.000-07:00

Včerajšnji dan sva preživela na kolesu.
Tokrat tudi na primorskem koncu. Štart je bil v Divači.
Odločitev da bo padla Vremščica . Naredila sva 860m skupnega vzpona in 47km.

Pot naja je vodila iz Divače proti Dolnjim Ležečim in po razgledni ploščadi Škocjanskih jam ter mimo male vasice Matavun od tam pa na Škoflje. Na Škofljah sva zavila levo v Famlje in po manjšem vzponu zapustila glavno cesto in se po podvozu železnice obrnila proti Gabrk.
Nekaj časa sva vozila ob železnici potem pa desno zavila na pot, ki pelje na Vremščico in se najprej povzpela do Čemparjevga vrha (892 m.n.v.) nato pa naprej na Bukov vrh (932m.n.v.) in nato z kratkim porivanjem kolesa in zopet vožnjo na vrhu Vremščice ( 1027 m.n.v.).
Zgoraj je sonce pripekalo, da bi se kamen smejal ;) Martinčkanje bi človek temu rekel. Saj sva zgoraj bila skora eno uro in se nastavljala soncu.
Pot nazaj je bila prav zanimiva saj sva uživala v spustu po travnikih in kolovozih potem pa tudi po makadamu in na koncu še po asfaltu vse do Divače.
Po tako dolgi turi se prileže hrana zato sva zavila kar v Unec.

Slavnik - prva kolesarska

2011-03-27T11:43:00.000-07:00

Sobotni obisk Slavnika je bila najboljša varianta. Saj je bilo neverjetno toplo. Lepi razgledi so nama popestrili vzpon. Vzpon ni zahteven ja pa za prvo turo letos bilo kar pestro. Klancev ne zmanjka.
Odločila sva se da jo ubereva iz vasice Podgorje, ki leži zahodno od Slavnika.
1028 m n. v. visok Slavnik ima na vrhu kočo Dr. Tuma. Razgledi so enkratni saj se je videlo tudi morje.
Zgoraj je pihalo, a ker je bila koča odprta, sva jo popihala na toplo in naročila kafe.
Potem pa počasi v dolino, saj je sonce pripekalo in je bilo nižje kjer ni bilo vetra prav lušno.
Sva se pa že odločila za drugo grebensko turo.

Turnc - otvoritev sezone

2011-03-25T01:31:00.000-07:00

Včeraj po službi sva z Maxom odjadrala do Turnca. Najprej sm bil optimist in dal nase brezrokavnik puhovko, pa sem kaj kmalu videl da je vroče k pes.Iskala sva nek nov sektor a brez uspeha, mal sva šla allroad.
Vmes se spomnim, da danes ne bom plezal ker sem v taki naglici pozabil pas.
"F.... pasa nimam, ah pa nom plezal" Max: "sej imava en pas dovolj sva gorenca ;)"
Ker pa je dreves polno sva varovala na drevo.
Potem sva se spravila v neke petice in štirice: Beli raz, Kaminska III, Neznana

Se pa pozna da je dan daljši.
Lepo za prvič.

Klatenje po Begunščici

2011-03-16T16:08:00.000-07:00

Prejšni teden, v petek sem se po službi podal na Zelenico. Kaj hitro sm ugotovil, da danes kaj lepega ne bom splezal. In tako je tudi bilo. Odšel sem najprej v Ostržkovo grapo in v zgornjem delu obrnil zaradi klože.
Potem sem se odpravil v levo grapo od Ostržkove grape a tudi tam ni bilo uspeha, zopet kloža. Ko sem skoraj odnehal je mimo mene odšla neka gospa s smučkam. Toda bila je pri smučišču jaz pa še v grapi.
Odločen sem sklenil, da se podam v Y grapo.
Tempo sem imel kar hud, saj sem vedel, da je ob 18h že skoraj tema.

V vstopu sem izbral desno strno in ozko varianto, sprva sm malo gazil nato pa mal zatikal za skale. Nato pa nadaljeval desno po grapi, malo prd vrhom sem obrnil saj se je že delal mrak.
Sestop je sledil s čelko in ko sem sestopal sem srečal celo četico turnuh smučarjev in nakaj pešakov z vrvmi in natrpanimi nahrbtniki. Pomoje so bili namenjeni v kočo.
Dan je minil kot bi mignil, bilo je enkratno in po službi se prileže.

Ledni vijak nove dobe

2011-03-10T00:03:00.000-08:00

No, pa so končno naredili nekaj kar preprečuje padanje vijakov v globino ter hitro in učinkovito uporabo.
Po listanju novega kataloga od Camp-a sem opazil tale čudovit pripomoček od Cassina.
Zakaj v katalogu Camp-a, ker je kupil Cassina.

Nekaj podobnega imajo tudi pri Grivelu a je ročka nekoliko štorasta, vprašanje časa je, kdaj bodo tudi to naredili, da se bo ročka zložila.

Skratka treba bo kupit obe verziji in probat kateri je boljši, ni druge.

Več na povezavi: Camp&Cassin

Mlačca _trening 2

2011-03-06T15:08:00.000-08:00

Lepa nedelja, pomoje je bilo v Kranjski Gori večina slovencev a naja to ni motilo saj sva danes odšla v Mlačco k Pavlu.
Že zadnič sem zasledil na hribi.net, da je nekdo pisal, da bo ledu samo še za en teden.
Pavel pravi, da bo ledu, če bodo take razmere kot so, do Maja.
Žalostno je le to, da sameva tam toliko ledu, ko bi lahko kdo od takih, ki sm ji srečal zadnič v slapu raje potreniral malo tu, potem pa šel v slap in zaradi neznanja nebi delel gužve.
Skratka plezarija enkratna, navarnosti snežnih plazov (kot so pisali za pod Prisnkom ) ni bilo.
Trening uspel, zato se še vrneva ;)

Ablanca_grapa

2011-03-06T14:23:00.000-08:00

Sobota, malo dlje pospiva potem pa auf in gremo.
Kam pa. Pa greva na Ablanco 2004 m.n.v. Vrh, ki se razprostira malo nad planino Konjščico, če greste proti studorskemu prevalu, je vrh na levi strani. Poleti malo obiskan, no tudi pozimi ni tam gor gužve.
Že ko sva hodila in ga zagledala mi ni dal miru lep iztek-grapa. Naj bi bila Gamsova grapa.
Neke stopinje so že bile v grapi a to niso bile od tega dne ali pač. Hitro sva napredovala. Razmere tako tako. Vsega je bilo po malo.
A zgornji del je bil speljan kar naravnost na škrbino. Ker pa nisva imela seboj vrvi sva se odločila za sestop saj bi bilo praskanje po skalah lahko prenevarno.
Na poti do Pokljuke sva ujela še nekaj sonca.
Na koncu pa sva se ustavila v piceriji Ema. Ker imava že privilegije, sva kot ponavadi pila turški kafe.

Kar rečem to naredim - Pustni krofi

2011-03-06T14:04:00.000-08:00

Delavno se je začelo že v petek.
Ker sm obljubil, da bom naredil Pustne krofe, sem celo popoldne previsel za štedilnikom ;)
In mi je ratalo.
Naredil sem jih malo čez 40 komadov.
Filani z marmelado in vanili kremo obliti s čokolado.

Kako dobri so bili, vedo samo tisti, ki so jih jedli :)))

MLAČCA

2011-03-02T23:39:00.000-08:00

Na netu sem zasledil, da je nekdo napisal, da bo samo še ta teden za plezat v Mlačci, JAPAJADE.
Ledu je do konec Aprila. Razmere idealne saj tako pravi oskrbnik Pavel.

Včeraj sva po službi z Maxom pičila v Mojstrano. Pripeljeva na parkirišče in glejga zlomka, samo en samcat avto. Super. Led super, smeri še boljše in tudi mrzlo ni bilo. Skratka še bo treba pridt. Splezala sva vsak 5 smeri. Potem pa v avto in v Ljubljano.
Pa sva parlamentirala v avtu in prišla do zaključka da sva kar dobra, se pozna trening ;)

Slap nad votlino - Tamar

2011-02-28T00:43:00.000-08:00

Nedelja zjutraj: hm .. napoved je slaba, pol gremo pa v Tamar napast slapove.
Pa se peljemo in malo pred Mojstrano se prikaže sonce.
"Ja, pa kaj je s temi vremenarji".
Že drugič so usekal mimo.
No pa pridemo v Tamar in tam pobirajo parkirnino, ja pa človek, kaj ti je, sej ni tekma. In celo 2€, sej ne morš verjet. Parkirišče pa ledeno kot bi bil na drsališču. Vsi bi samo kasiral delal pa noben, ejejej

No po dolgem dostopu končno pridemo do slapov, tam pa ljudje visijo kot grozdi. V vseh smereh polno.
Manj ljudi ima samo slap nad votlino. Lepo je narejen.
A vseeno čakamo cca.2h, da se neki tečajniki končno odabzajlajo po dolgih mukah.
Hitro napademo. Ivan ima vse pod kontrolo. Pleza kot za stavo. Potem slediva še midva.
Led super, ne gre veliko moči saj je mehak a kljub temu se mi trikrat naredi "talar" in useka v tla.
Plezarija super, samo naslednjič gremo kasneje ali pa zgodaj zjutraj, da ne bo toliko ljudi.

Mala Mojstrovka kvazi v slabem vremenu

2011-02-27T14:06:00.000-08:00

Napoved vremenarjev se je zopet pokazala za napačno, saj vsa se na Vršiču na ves glas smejela, kajti tako lepega vremena bi si želel vsak. A tokrat vsa bila to midva.
No, do vratc so bile razmere tako tako, saj je bilo veliko klože in bolj malo zgaženo, a to dveh smučarjev ni motilo saj sta se lepo odpeljala v dolino.

Ob 12h se je prav lepo videl Triglav. Nad Mojstrovkami in Prisojnikom je bila pa itak "šajba".
Od sedla naprej pa je sonce prižigal k norc ;) tako, da je bilo prav lušno. Tudi podlaga je bila znatno boljša. Do vrha sva šopala, na vrhu pa je bilo nekaj vetra, zato sva šla malo nižje k skalam in se nastavljala soncu.
Pot navzdol je bila zabavna saj sva se dobesedno dričala.
Dan sva izkoristila kar se da odlično. Na koncu pa zopet obiskala Kočo na gozdu in najin tradicionalni štrudl in kafe ;)

Še nekaj slik:

Mali Draški vrh in grapa pod Viševnikom

2011-02-13T14:55:00.000-08:00

Za soboto je bila napoved slaba, a kljub temu se odpraviva tokrat na Pokljuko.
Že v petek sva se odločila da mahneva na Mali Draški vrh.
Na Pokljuki naroda kokr čš, vsi tečejo na dilcah.
Toplo pa tako, da jakna ostane v ruzaku.
Najprej se povzpneva na Viševnik, ker pa meni ta vzpon nikol ni všeč se odločim za bolj levo strmo varjanto in potem čez nekaj skal do vrha. Tam me že čaka Metka.
Odpraviva se proti Malem Draškemu vrhu. Pod njem narediva kratko pavzo.
Kaj hitro mi pade v oči lepa grapa - linija, ki pride malo pod vrhom Viševnika in to še čisto deviška.
Celo pot na vrh jo opazujem nazaj in mi ne da miru.
Zgoraj do vrha je bilo nekaj mixa (led, skala, sneg). Tako, da sm dereze, ki sm jih brusil med tednom zopet skrhal.

Na poti nazaj dol sm zopet opazoval grapo. Kar ni in ni mi dalo miru. Zato sm odšel pod njo Metka pa na Viševnik po normalki. Sama grapa nič posebnega lepo zalita, razen ožji strmi del je bil cca. 50-60˙ naklona. Ostalo je bilo manj. Spodnji del ni bilo trdo, sm malo gazil potem višje pa trdo za popikat, zgoraj del pa zopet gaženje, a ne tako globoko kot spodaj.
Prav prisopihal sem gor, saj vedno, ko grem sam, kam, pretiravam s hitrostjo in tudi tokrat sem.
Megla se je že dvignila in zato sva jo popihala v dolino.

Zopet na Vršiču

2011-02-09T23:22:00.000-08:00

Tokrat sva z Metko hotela splezati Uroševo grapo, a so bile razmere take, da bi lahko vzel seboj potaplaško opremo. Kaj hitro sva jo potem mahnila v grapo, katero sva že z Oskarjem v soboto razdevičila. Toda tokrat se je videlo, da je bilo ljudi v njej še pa še. Zgleda da so pogruntali, da je edina grapa tam okoli v senci.

To je grapa - smer, začetek Krušljivega stebra.

Tudi tokrat mi ni bilo žal. Razmere enkratne, trdo in ledeno. Ker je bila taka otoplitev je bilo v zgornjem delu še več ledu. Mega dobr. Na koncu pa naja je pričakal sonce in lepi razgledi.
Potem pa sva se malo nastavljala soncu, nato pa sestopila.

Lepo zaključen kulturni praznik, za knjige pa bo čas, ko bodo deževni dnevi :)

Jalovčev ozebnik

2011-02-09T08:45:00.000-08:00

Zjutraj ura je 3:00. Auf in v avto pa v Planico.
V Planici vse prazno.
Brž jo ucvremo proti Tamarju, Ivan na smučeh midva pa peš.
Kot bi mignil smo v Tamarju, v bajti ne sluha ne duha o življenju, vsi še spijo. Mi pa brž mimo in v grme.
Kar vlečejo so te grmi, a na koncu le pridemo na čistino. Še je tema in zato imajo lampice.
Višje si nadeneva dereze saj je pomrznjeno.
Bolj ko se približujemo žlebu bolj se dani. Vmes gledamo grape in letne smeri.
Zelo zanimiva je grapa med travnikom in šitami.

Smo pod ozebnikom in se pripravljamo na vzpon po njemu. Sprva gre vse ok, potem pa se začne. Kosi ledu in trdega snega letijo kot bi jih kdo streljal iz vrha. Kljub rani uri se je tako ogrelo, da je začelo leteti. A mi smo bili že na polovici ozebnika. Kar naenkrat prileti en kos Metki v nogo. Iven se skloni in glej ga še on dobi trd sneg v roko. Brž odrinemo malo višje in se skrijemo za vogla.
Odločitev pade, da nadaljujemo proti vrhu a bolj pazimo in pospešimo.
Na vrhu je led na desni strani stene, tam kjer se tudi topi in pada v žleb.
Prijetno sonce nas greje. Zato se odpravimo do vrha Jalovčevega ozebnika.
Po čisto logični razlagi se zaradi poškodb odpravimo nazaj v dolino. Saj bi morebitno hujše otekanje kolena in roke stvar samo poslabšali, če bi vrat na nos lezli na vrh.

Sestop je bil hiter in previden je pa zopet treskalo okoli nas.Zato turo odsvetujem v teh dneh s tako visokimi temperaturami.
A kljub temu se vsak odloči sam.

Leva grapa v Vrtači

2011-02-08T13:06:00.000-08:00

Nedelja je minila v znamenju velikih otoplitev. Bolj ko sva tuhtala kam bi šla bolj nama je bilo jasno da bo povsod en d... od snega.
Na Zelenici je bilo res zeleno a sva vseeno imela plan priti na Vrtačo po grapi.
V Begunščici je bilo ljudi k toče.
Midva pa se nisva dala in odšla proti Vrtači tam sonca ni bilo. Takoj sva ugledala lepo linijo po grapi.
Nisva odošla v Centralno in tudi v y grapo ne, ampak kar v levo grapo. Prav vredi je bilo pa še zato ker pred nama ni bilo tam še nobenega. Sama grapa ni zahtevna samo zgornji del je kar pokonci.
Zgoraj je sijalo sonce in imela sva pravi naval kavk. Nekaj popijeva, kot ponavadi piksno kafeta.
Nato pa sestopiva po centralni grapi in nato do koče.

Koča pa je dobila novo podobo in prav lepo so jo prenovili, vredno se je ustaviti tam saj vam naredijo turško kavo.
Potem pa sva jo ubrala v dolino

Sobota Vršič 1° ob pol petih zjutraj

2011-02-07T09:14:00.000-08:00

Napoved je bla sončno a ni bilo tako, saj o soncu na Vršiču ni bilo ne sluha ne duha.
Zjutaj 1°, še v mraku se odpraviva z Oskarjem pod steno in se ustaviva pri zanimivi in najprej ne tako strmi grapi - začetek Deževne smeri, potem pa kar ornk strmi in na koncu prav neugodni saj je otoplitev naredila štalo. Zato se je najina smer zaključila pri tretjem cugu in sva sestopila nazaj do izhodišča.

Ker sva vseeno hotela saj nekaj splezati sva se podala do Kaminkovega kamina in levo od njega je grapa, ki je polovica grape ledene ker se sneg zgoraj topi in teče v grapo. Po knjigci naj bi bila to smer Krušljivi steber, zgornji del pa sva popikala kar po grapi, ki pride ven na Nad šitom glave.

Potem pa sva naredila še en mix in sva do vrha Šit vijugala po ledu, snegu in skalah.
Tura je bila prav fejst.
Na koncu sva zavila še k Maretu - Koča na gozdu.

Butinarjeva grapa naravnost in Loška smer ( osCAR in moja malenkost)

2011-02-02T16:25:00.000-08:00

Po službi mahneva z Oskarjem na Vršič.
Najprej mu pokažem kje vse so grape in nato jo mahneva v Butinarjevo grapo.
Se pozna, da že dolgo ni plezal, ker mu je bilo vse novo, a je hitr padu notr.
Razmere enkratne, osrednji del Butinarjeve grape lepo trd. Pa sva šla do skoka, potem pa v levo in po prečki nazaj v osrednji del. Tam pa je bila plezarija fenomenalna, saj se je čez trd sneg naredil led in je šlo naukrebr k puščica. Majstr vseh solerjev Oskar se je dobr odrezal za prvič in me pozitivno presenetil saj ima kondicije kok čš. ;)

Na vrhu se malo razgledava in opazujeva še grapo, ki meni ne da miru ko sem v teh koncih, a jo noben ne pleza ( podvig za naslednič, ko bo več časa ).
Potem pa jo mahneva proti Pripravniški grapi in sestopiva po njej. Opast je že astronomska in je kar malo strašna ;)
Po sestopu ugledam levo od Pripravniše grapo - Loško smer.

Napadem jo sam, Oskar pa opazuje in naredi še nekaj fotk. cca. 20min po vztopu v smer sem že na vrhu pri opasti.
Razmere v Loški smeri: spodnji del mehko, bolj ko greš višje bolj je trdo, čisto zgornji del pa je kložast in nevarn, pa še opast visi nad glavo. A smer je bila enkratna.

Potem sem zopet sestopil čez Pripravniško grapo in dohitel Oskarja, ki je že sestopal.
Lepo izkoriščen dan sva zaključila pri Aljažu na kuhanem vinčku.

Še nekaj utrinkov:

Sobotna tura - Velika Mojstrovka - direkt

2011-01-31T00:16:00.000-08:00

Cel teden sem čakal na vikend.
Končno, a vreme po kamerah ni bilo obetavno pa sva vseeno odšla.
Cincala sva med Begunščico in Mojstrovko.

Na Vršiču je bilo megle, da bi jo lahko rezal z nožem. A želja po vzponu je bila večja, zato sva se odločila za Pripravniško grapo. V tako gosti megli sva jo itak zgrešila in se znašla na vratcih.
Prvič sva videla, kako je to, če je megla tako gosta, zmede te in ne veš kje si čeprav poznaš teren.
Na Vratcih pa je sijalo sonce- bila je šajba :)
Kar nasmehnilo se nama je. Hitro je padla odločitev za jo mahneva na Veliko Mojstrovko in to direkt, prej pa še na Malo Mojstrovko. Če pa se megla poleže sestopiva po pripravniški grapi.
In tako je tudi bilo.

Razmere dobre v grapi pa tudi v zgornjem delu Velike Mojstrovke. Spodaj pod Malo Mojstrovko in spodnji del od vratc pa zgoraj skorja in nekaj novozapadlega snega. Pod skorjo pa sneg, ki ni predelan.
Navarnost zloma noge, saj se predera skorja pa težko lomljiva.

Tura je bila super saj se je pri sestopu tudi spodaj megla razkadila.
Če pa bi sestopala v drevesnico bi imela sonček non stop.

Teranova smer - Vetrovna nedelja

2011-01-23T13:38:00.000-08:00

Odločitev je padla že v soboto zvečer.
Ivan ( Metkin oči ) nama je rekel da bo treba zgodaj vstati saj ta smer slovi po zelo velikem obisku.
Čemu še sam ne vem. Ampak danes je bila taprava odločitev.
Pri avtu -12° kar mrzlo "ornk". Ampak dostop nas segreje saj smo ga kar ornk "žgali" v breg.
Pod smerjo ugotovimo, da je to bolj led kot trd sneg. Pa da je en klinc snega. Pa pokonc kr konkretno na parih mestih.
Drugače pa uživancija. A mrzlo je bilo čez celo smer pa še pihalo je više gor.
Tako, da bo treba tele vremenoslovce mal nazaj v šolo poslat.
Uglavnem, razmere bi opisal takole: bilo je vse: led, trd sneg, pršič, kloža... (pripravljen moraš biti na čisto vse)

Zahvalil bi se Ivanu ker je trpel z nama. Dober alpinist in vodnik ;)

Več povedo slike:

Test krpl

2011-01-23T12:58:00.000-08:00

No, kot je bilo rečeno, slabše vreme v soboto, zato sva jo mahnila sprobat krple. Kam drugam kot na Pokljuko. No pa sva šla okrog rit v varžet, al kako se že reče.
Krple so res zakon, zato ne bova čakala in jih bova kar najhitreje kupila. Ampak se še odločava katere. Zato je bil tale test ravno pravšnji. Vreme ni bilo prav naklonjeno začela sva pri Rudnem polju potem pa po tekaški progi okoli do planine Konjščice. Od tam pa na gliho do Jezerca. In od tam proti Viševniku, a je tako "nažigal" veter, da sva se malo pod vrhom obrnila. Sam sem bordal nazaj proti planini Konščica, Metka pa je odšla peš.
Zanimiva tura, ampak precej je pihalo saj naja je zgoraj premikalo kot za šalo.

Šmarna gora - po dolgem času

2011-01-21T01:05:00.000-08:00

Včeraj sem se po službi odločil, da šibnem na Šmarno goro.
Kot vedno, sm že vedel, da bo blata na pretek :)
In tudi tako je bilo. Snežna meja se je kazala še predno sem prišel na parkirišče, ljudi pa začuna tudi ne toliko in končno sm parkiral brez problemov na parkingu.
Pot do gor sm izbral klasiko mimo gostilne Grad ter v breg.
Blata na pretek kot sm že prej rekel, čas pa 22min od podna do dalnogleda.

Zgoraj pa sm bil deležen nekaj sonca. Ostali hribi so bili zabiti.
Upam da se bo za vikend skadilo in da jo užgemo kam ...

Planina Pecol - v iskanju novih poti

2011-01-17T14:11:00.000-08:00

Ker sva danes (nedelja) oddala prjatučka - LUNA sva bila frej in sva se podala na turno bordanje.

Tokrat v Italijo - Sella Nevea. Tam pa na parkiriščih že avtomobilov kot bi kaj "zaston talal". Končno najdeva park plac in se oboroživa. Saj sva tukaj prvič in ne veva še kako je. moraš bit na vse pripravljen).
Zagrizeva v breg ampak tega ni konca ne kraja. Po cca. 1h pririneva do planine Pecol in od tam se odpre razgled, da ti sapo vzame. Noro je moja prva beseda. Polno vršacev polno lepih flank, ali sanjam. Sicer malo zmatran, ker sva divjala ampak po počitku in kavici, sem kot prerojen. Metka tudi samo občuduje. Jaz medtem zvlečem zemljevid in malo pogledam kaj je tu okoli.
Ker seveda nisva imela krpel nimaš tam kaj delat, ker se je pošteno udiralo po planini do koče. Tako, da se po počitku odpeljeva v dolino in že kujeva načrte za prihodnjič.
Super tura in krasna turna bordarija ;) sneg je bil za board prav dobro odjenan.

Debela peč pozimi

2011-01-16T14:59:00.000-08:00

Zaradi otoplitve in možnosti plazov sva se včeraj (sobota) odločila, da se odpraviva malo pozneje od doma in seboj vzameva še Luna ker je bil ta vikend v varstvu pri nama.
No pa se je izkazalo da je bila tura kar ok, saj sva videla situacijo na bližnjih vrhovih.
Na poti je bilo vse mogoče od gnilca do trdega snega in pršiča. Na vrhu smo bili sami in smo malo uživali nato pa v dolino. Fletna turca za tako vreme saj smo imeli sonca v izobilju ;)

Več povedo slike:

Prvi tek v letu 2011

2011-01-14T10:28:00.000-08:00

No pa sem končno nase nataknil tekaške superge.

Danes po službi sem se hitro spravil na 10km tek (mimo živalskega vrta do gostilne pod Rožnikom-Cankarjev vrh(Rožnik) in nazaj do naselja Mostec.

Pa bi človek rekel da je mrzlo, a ko sm se ogrel mi je bilo ravno prav, ena dolga aktivna majca in čez ena kratka ter dolge pajkice je bilo ravno prav.
Upam, da me zaradi delovanja drugih mišic, jutri ne bo udaril "musklfibr", ker jutri pa v hribe saj bo vreme fenomenalno.
Pa lep vikend

Zopet na Ledinčku

2011-01-13T14:07:00.000-08:00

Po tednu suhega treninga, ker je bil vreme = 0, sva se z Maxom odločila, da jo mahneva k Zlatotu na Ledinčka.
In res, ob 18:00 sva midva že začela z maratonskimi vzponi :)
Led ni bil prav ok, ker ga je dosti pobralo Zlato pa ni nič škropil čez teden, a se je vseeno dalo plezat.
Max je naredil rekord saj je šel 6x gor, ne da bi stopi na tla. Meni je malo zmanjkalo in sem šel za eno manj.
Vse skupaj sva opravila 20 vzponov vsak.
Tako da sva sedaj našutana za v slapove, a žal boma mogla še počakat saj jih je ta teden veliko pobralo, če ne kar vse.
Ampak jaz pravim kdor čaka dočaka.
Bomo pa še doma mal potreniral, do takrat, ko se bodo zopet naredili

Trening za slapove

2011-01-06T14:02:00.000-08:00

Po včerajšnjem plezanju na Ledinčku in to od 18h do 21h, ko sva naredila najin rekord sej je MaX splezal 13x do vrha jaz pa 12x. In po takem treningu te res bolijo roke. Sva se danes spravila na domačo steno v garažo.

Bilo je fino saj sva se pošteno navila, ob enem pa tudi nazdravila še za novo leto ;)

Konec dopustov - trening po šihtu

2011-01-04T03:14:00.000-08:00

Včeraj zvečer se je začelo treniranje za cilje v letu 2011.
A vam jih ne razkrijem, bili pa bodo kar pestri.
Ostalo mi je še polno energije, ki je nism porabil med dopustom in to sem včeraj izkoristil in se spravil na kolo.
Kolegica mi je posodila mučilno napravo. Gor sem pritrdil kolo, prej še zamenjal gumo in gasa.
Po 30 min ornk gonjenja sem se odločil za še 30 minut, potem pa sm odnehal in se spravil še malo na zgibe.
Po eni uri kolesarjenja me je prav pošteno bolela rit ;) No s tem da nisem imel kolesarskih hlač.
A trening je uspel.

Nad Šitam glava

2011-01-02T14:55:00.000-08:00

Danes so po dolgem času vremenarji zadeli v piko. No midva sva glede na včerajšnjo sončno vreme in obiskom na Vršiču sklenila, da se tudi danes vrneva a tokrat z boardom.
Najin cilj je bil Nad šitam glava, a sva malo pod vrhom sklenila, da glede na razmere ne greva naprej.
Sneg je bil v zgornjem delu zmrznjen (skorja zgoraj in pa zaplate trdega snega), bolj ko sva se spuščala boljši je bil, na koncu zadnjih 300m pa je bil enkraten. Tudi megla je za nekaj časa izginila potem se pa zopet spustila. Skratka vreme je bilo zelo slabo a sva kljub temu uredu zaključila turo.
Sedaj pa je konec praznikov in jutri nas že čaka delavni dan. :)

Butinarjeva grapa

2011-01-01T17:50:00.000-08:00

Prvi dan leta je minil enkratno.
Grapa kot sama ni zahtevna, če seveda so razmer dobre. Spodaj je kazalo, da bodo razmere po levi super, tja do malo nad skokom je bilo super, potem pa sam pršič in skale, pa sm cca. 30m sestopil potem pa naredil eno malo prečko da sm prišel v osrednji del, da sva potem nadaljevala po desni. Škoda ker leva stran je bolj strma in hirejša. No pa je tudi po desni šlo brez problemov. Zgoraj pa je bila še prečka na levo in je veselja konec.

Razmere v grapi po desni strani so super. Leva pa le bolj tm tm.

Nato pa sva sestopila skozi sedlce in po plazovini v dolino.
Tura se je zaključila na Koči na gozdu ob kafetu in štrudlu :)

Vošca (1737 m)

2010-12-29T15:17:00.000-08:00

Po včerajšni turi sva tudi danes malo dlje poležala in na koncu le odšla proti Kranjski Gori. Seboj pa vzela vse od cepinov, derez, lednih vijakov do boarda.
Avto je bil nabasan kot bi se selila, jaz pravi temu "selitev narodov" hehe ;)

Pa sva že doma gledala v zemljevid in se nekako nagibala na nižji a vseeno zanimiv hrib. Na primer Vošco ali pa Trupejevo poldne, nekaj kar meji Avstrijo. In je padla odločitev, ko sva se pripeljala do Srednjega vrha.
Tam srečava domačina, kjer nama točno pove, kje se gre in nakoncu še sam stoji na vrhu, kljub temu, da je bil že velikokrat. Res prijazen možakar, nama razkaže in pove vse hribe tam okoli. Nato pa se odpravi v dolino. ŽMidva še nekaj časa postojiva na vrhu, ker je bil razgled res fenomenalen. Sam sem trogal gor še board. A ni mi bilo žal, saj sm se po kar treh lepih flankah spustil in užival v ravno pravšnji trdoti snega. Mestoma mogoče malo ledeno. Po sestopu čez gozd in po travnikih zopet prideva do avta.

Begunščica - Centralna grapa

2010-12-29T14:37:00.000-08:00

Ker sva kar dolgo spala sva se naposled le odločila, da jo mahneva v eno grapo in zato sva si izbrala Begunščico, a nisva se še odločila v katero grapo greva.
Zaradi mojega slabega zdravja sva se odločila, da bo za danes dovolj Centralna grapa.
Spodaj srečava Aljaža, ki se je urno podal v breg, pa kdo bi njemu sledil saj gre kot raketa.
Midva sva kot ponavadi pobasala vse potrebno in odvihrala do šentanskega plazu. Potem pa pred postajo žičnice v hrib. Sprva je bilo malo kložasto nato pa zelo ledena skorja, ki se ni predirala. No bolje, ko sva šla v grapo bolj je bil sneg puhc. Nekje sredi poti v grapi pa že srečava Aljaža, ki šiba v dolino. Ni kej hitr je bil. Zadnji dela sva šla namesto naravnost v levo in prišla vn malo pod vrhom.

Zgoraj je bil sonček, malo postaneva se odžejava in brž v dolino a tokrat izbereva pot po šentanskem plazu. Tam pa si ogledava še nejkaj grap med jimi tudi Lenuhovo grapo, ki pa je v levi varijanti imela skalnat skok, in je očitno delala preglavice trem alpinistom.
Midva pa sva zaključila turo z vročo čokolado v Tržiču.
Še nekaj slik:

Zelenica v soboto

2010-12-19T14:25:00.000-08:00

V avtu je kazalo -9°, ko sva začela hoditi ni bilo tako mrzlo, a čez čas je postalo svinsko mrzlo.
Pa nama je bil že žal, da nisva šla z boardom, kajti po petkovem sneženju je bilo kar nekaj pršiča tja do 30cm.
In kar nekaj boarderjev je bilo tam.

Žal tudi grape so dobile obilico snega in konec je veselja za nekaj časa, dokler se sneg ne uleže.
Dva sta se s smučmi prebila do centralne grape a sta se nato s smučmi spustila v dolino.
S šentanca je bilo polno sledi smuči. Zgoraj grede naju dohitijo in prehitijo trije turni smučarji, ki so trenirali, saj so jo žgali na polno, potem pa dol in še enkrat gor.
Midva sva šla samo na ogled in sva odšla samo do doma ampak tudi ta je bil zaprt, sramota.
Potem se pa sprašujejo, da ni prometa. Kljub temu, da ga prenavljajo bi bil lahko odprt.

Pa sva se obrnila naredila nekaj fotk v steno zato da vam jih posredujem in odšla v dolino.
Nato pa na vročo čokolado v Old English pub.

Ledni Trening v Petek

2010-12-19T12:57:00.000-08:00

No, ko vsi, ki smo v službah že komaj pričakujemo ta dan, ki se mu reče ... pa kaj bi govoril, petek vendar.
Sem ga tudi sam, nekateri so odšli po kafičih drugi na koncert Guette, midva z Maxom pa na trening v Medvode.

Še tako lepše je bilo ker je padal sneg in to ornk.
Tam srečava še Sebastjana, ki se je ravno odpravljal domov.
Tako, da sva bila spet sama in to naspidirana saj sva plezala kot nora in to brez premorov do malo čez 23h uro.

Super je bilo.
Nekaj slik za piko na I :

Pripravniška grapa

2010-12-12T22:07:00.000-08:00

Nedelja ura je 7:00 gremo s postelje, čas je za akcijo.
Hehe, ne tisto k vi mislite.
Po obilnemu zajtrku si napokava ruzake in se odpeljeva do Mareta - Koče na gozdu.
Hitro se opremiva in jo mahneva na Vršič.
Na parkirišču srečava Izo in seveda še nekaj sotrpinov med njimi tudi Kruhi-ja.
A oni so s smučmi, kljub temu se ne dava in jim do vrha Vršiča dihava za ovratnik.

Nekaj fotografij na vrhu Vršiča pa brž dereze na noge in gasa v breg.
Tempo imava kar dobr, zato jo pičiva kar na gliho.
Medtem opazujeva skupinico, ki se počasi bliža vratcem.

Ko prispeva do pod grape zamenjava palice za cepine in kaj hitro sva v strmini.
Grapa je res odlično narejena, razmere prave, zato se ne ustavljava samo v enakem tempu popikava po grapi.
Zgoraj se je že naredila opast samo vprašanje časa je kdaj pade.
Na vrhu grape piha, odpre se lep pogled na Mojstrovke, a tja naja ne vleče saj sva bila že velikokrat tam.

Pri sestopu je malo pod vratci smučarja odneslo v trd kanal in grdo pade, takoj sva mu pomagala saj je imel čisto presekan nos. Smučko pa mu je odneslo nižje.
Kaj hitro ga Metka obvije in nato z derezami nadaljuje pot navzdol. Midva pa pri sestopu še pobereva drugo smučko in jo neseva v dolino.
Zelo hitro se ti lahko naredi nesreča in lepo je če ti kdo pomaga.
Gospod se nama je potem zahvalil za pomoč in oddrvel v Jeseniško bolnišnico.

Midva pa kot vedno na štrudl in turšk kafe k Maretu v Kočo na gozdu.

Vreme se je izboljšalo, kdo bi lahko sedel doma?

2010-12-11T13:30:00.000-08:00

Jaz že ne !!!
Po petkovem treningu na Ledinčku v Medvodah, kjer je Max pokazal, da še ni za staro šaro.
Sva se danes z Metko odpravila na preverjanje snežne odeje na Vršič.

Ko sva prišla na Vršič nama je bilo precej jasno, da jutri zabredeva v kakšno grapo, saj so razmere več kot dobre. Spodnja podlaga je ravno prav trda na momente še preveč, zgoraj pa je pršič, višje pa je veter naredil svoje in je tudi zgornja plast trda. A vseeno je pametno biti pazljiv.

Z Maxom na Ledinčku

2010-12-05T16:28:00.000-08:00

No pa sem zopet malo plezal a tokrat malo drugače, prijatelj Zlato je že lansko leto naredil stop, ki ga je letos še izpopolnil. A to je posebn stolp saj je leden ( LEDINČEK ).
Z Maxom sva se celi teden menila, da bova šla a naposled sva le našla čas in to v petek, ko drugi pijejo v oštarijah. Midva pa sva svoj adrenalin sproščala v navpičnici polni ledu. Prav fletn je bilo. Malo sva skasirala tudi po obrazu a to ni omembe vredno. Prav dobro sva se navila.

Dobro za trening, zato nedvomno prideva še

Več povedo slike:

Očala ki so vredne nakupa - Znanost ne pozna meja

2010-11-17T23:50:00.000-08:00

Firma ZEAL je izdelala prve očala, ki imajo vgrajen GPS in LCD display v samih očalih.
Stvar je zelo zanimiva saj kolikor sem bral ti lahko računa, višino vzpona - spusta, hitrost, temperatura ...

ZEAL je Grškega izvora samih Extremnih športnikov, ki so zelo ekološko naravnani. Zanimivo je to da je večina stekel narejena z recikliranega materiala. Tehnologija leč ZB-13 polarizirana zagotavlja maksimalno prilagodljivost v vseh pogojih. Celo trak je narejen iz reciklirane zračnice. Zelo so ekološko naravnani.

Ustanovitelja sta :
Michael and Wink Jackson
Founders - Owners - Designers
Zeal Optics

Zanimiva so tako za smučarje na progah kot tudi turne smučarje in Snowboardarje.

Notranjo elektroniko so naredili pri firmi REKON in stvar je dodelana do konca.
Prve teste si lahko pogledate TUKAJ.

Cena pa je kar zasoljena, preko neta stanejo cca. 500EUR.
Nekaj karakteristik je spodaj:

Vnema ZEAL Optics ( Slogan Firme ) - Glej boljši svet!

Stena dobiva novo podobo - lesne kocke za cepin

2010-11-16T00:31:00.000-08:00

Te dni se ukvarjam kako bi treniral ko še ni ledu in snega.
Zato sm na stenco v garaži pritrdil večje število lesenih kock.
Idejo sm dobil ko sm nekoč videl Humarjevo sliko kako trenira na svoji steni v kleti.
A on je imel še dereze na nogah, sam pa imam kar plezalke saj bi bil morebitn padec z derezam usodn za moj gleženj.

Zadeva je super ker tako lahko ornk natreniraš.
Sedaj sm vsak dan po ene pol ure na steni.

Dež - tuga- malo ustvarjanja

2010-11-08T23:17:00.000-08:00

Po lepih dnevih pridejo slabi in po slabih lepi,
Ker pa čakam da bodo zopet lepi sem se lotil peke.

Hm... Mogoče si boste mislili lejga pusija ;) , ampak ne jaz uživam v peki.
Pa sm vzel kar imam v shranbi in stemplal skupaj tole kar je na sliki.

No upam, da bo kmalu lepo vreme, da se ne bom preveč zredil, hehe.

Lov na sonce - Dovška Baba

2010-11-07T07:09:00.000-08:00

Danes sva malo dlje poležavala in se potem na hitro odločila
za eno tahitro na Dovško Babo.
Res je bila hitra. Pripeljala sva se do koče, ki je na prodaj. Nato pa urno z ornk tempom do koče pod vrhom.

Pri koči je lepo sijalo sonce. Lep razgled sva imela na streho Slovenije.
Lepo je bilo opazovati jadralna padala, ki so švigala mimo koče.

Vrh

Zgoraj srečava tudi dva kolesarja, ki sta prišla po poti, zelo sta bila zgovorna in debata nanese na ladralno letalstvo saj sta tudi sama v tem športu. Malo nama razložita določene stvari. Povesta nama da se bosta spustila po strmi poti s kolesom in tudi že pripravljata ščitnike.

Po enournem mrtinčkanju se odpraviva v dolino.
Sestopiva kar po strmi varjanti. Zopet imava kar ornk tempo.
Pri avtu se strečava z enim od kolesarjev in nama pove da je zlomil ogrodje kolesa.
Hm... Kolesarjev je kar veliko, v razmislek sem vzel da bi tudi sam probal vzpon s kolesom.
Pa bi šlo.... bom pa videl drugo leto.
Krasn dan sva zaključila s kavo

Kredarica 30.10.2010

2010-11-03T04:08:00.000-07:00

No pa sm le prišel na svoj račun.
Kaj hitro mi je bilo jasno, da so vremenoslovci zopet usekal mimo.
In tako se je tudi izkazalo.
Sobota ura 5:00h zjutraj ni zvonila, ker pa sem imel v sebi toliko adrenalina sam vstal 5:05h brez ure.

Še nekaj malenkosti, zajtrk in kavica, ter brž proti Krmi. Vmes pobereva še Tatjano.
Se pripeljemo v Krmo in glej ga, sneg kake 2cm že na parkirnem mestu.
"Suprca" si rečem- pomislim pa kaj mi je, da nism s seboj vzel še boarda.
Parkirišče polno samo en je prespal na Kredarici - se vidi zamrznjene šipe.

Pa jo mahamo do pastircev, ta pa že pošteno snega skoraj do kolena.
Pot je mestoma bila malo ledena ampak dereze so ostale v ruzaku celotno turo.
Vroče pa tako za znort, preveč oblečen sem bi,l pol sm pa metal dol obleko na vsakem ovinku, hehe.
Predzadnji dvig do Kredarice naletimo na par ljudi, ki se že vračajo.

Vetr je tam pihal kar močno.
Zgoraj pa sonček v zavetrju je bilo prav lušno. Vremenkota povesta da je zjutraj pihalo cca 110km/h.
Ko smo bili mi gor je moč vetra padla na 70km/h.
Pa sm si takoj rekel Gregor vrh danes ni dosegljiv. Dva sta pod steno obračala ker so bili sunki premočni.
Pri sestopu srečamo še prve smučarje med njimi tudi Roka. No ena je smučala že zjutraj, ta je najbrž prespala.

A bilo je vse po planih lepo vreme na Kredaric, kot sm načrtval.
Ko smo sestopali se je videlo s strani kjer je Vogel da se že zbirajo oblaki.
A takrat nismo se polni lepih vtisov vračali in nas to ni več motilo.

Lepa tura za začetek sezona!

Snega je že polno

2010-10-27T03:12:00.000-07:00

Ko tako hodiš v službo in če ne spremljaš Dnevnika in ne gledaš TV-ja,
sploh ne veš, da še sneži. No ja ni čisto res. Vsak dan, ko se peljem iz službe vidim da je Kamniško sedlo bolj belo.
Danes ko sm stopil s pisarne pa je dišalo po snegu, pa sm potem pogledal na spletne kamere, "Hudiča".
Sej na Kredarici je ornk zima.
Treba bo za praznike nekam odrint

Kam, bomo pa še videli.... Spet je vreme ?

Slikca jutranje kamere:

Občutki po maratonu

2010-10-26T00:24:00.000-07:00

Ni enostavno bi rekel Max.
In tudi res ni, letos je bilo bolje ker smo bili razvrščeni po conah in se niso nič zaletavali.
Ampak asfalt je za kolena smrt, zato sem imel še včeraj vse trde kolena.

Moram pa povedat, da mi letos ni šlo tako kot sem pričakoval. Nevem kaj je vzrok mogoče težave s hrano in pijačo na samem maratonu, premajhen vnos hrane. A vendar sem zadovoljem. Saj sm tekel sam, letos se mi ni pridružil nihče, ki bi mi narekoval tempo.
Skratka, sem se že skoraj čisto regeneriral.
Tekla sta tudi Irena in Grega. Obema čestitke še posebej pa Ireni saj je kljub temu, da je imela poškodbo kolena pred meseci tekla in imela izjemen čas. Grega jo je ves čas spremljal in prišla sta v cilj brez kakršnihkoli problemov.

Sedaj pa že brskam po netu glede gorskega teka. Nekako se mi zdi, da mi bo to bolj ležalo.

Poglej vse

Pridobite svojo

Rezultat sem popravil za 4 minute kar je tudi dobro, ta rezultat bo tudi ostal nekaj časa, saj naslednjih 5 let ne bom tekel na Ljubljanskem maratonu.

Ko tako pišem mi misli že uhajajo na bela pobočja in zaledenele slapove. Zima prihaja...

Višarje 26.10.2010 Ura:8:51

15. Ljubljanski maraton

2010-10-22T03:14:00.000-07:00

Kaj hitro je minilo eno leto in zopet je tukaj najbolj odmeven maraton.
Letos že 15. po vrsti. Govori se, da bo rekordno število udeležencev.

No zame je to zadnji pol maraton ( 21,098 km ) za nekaj časa. Saj sm se odločil, da naslednje leto ne grem na tovrstno prireditev.

Mogoče na 10km, več pa ne. Najbrž se sprašujete zakaj?
Vzrokov je več: - večji cilji ( začetek - gorski tek, hitri pristopi na višje hribe )
- preveč je vedno prerivanja ( niso kolegijalni - porivajo in švigajo pred teboj) - 5 let nič potem 42km za 20. Ljubljanski maraton

Udeležba v preteklih letih: TUKAJ

Trasa pol maratona 1 krog, maratona 2 kroga

Pa se vidimo v Nedeljo...

Duatlon Extreme Ljubljana-Kredarica

2010-10-13T02:10:00.000-07:00

Začelo se je tako da me pokliče Grega, "a bi mi ti posodil kolo" Bi samo mi nekaj preskakujejo prestave, zakaj pa rabiš kolo.
Gremo z Ljubljane na Triglav. Opa to pa je tura. Nč bom šel kar zraven.

Itak sm zmeram za take odpiljene podvige. In res petek zvečer že pripravljen na odhod 00:05h v soboto štart z Zelene jame. Zlato, Valentina, Grega in jaz. Se podamo na Pokljuko.
Vmes poberemo še eno punco v Medvodah. Potem pa naprej v noč.
Sprva je bila vožnja super potem pa je začelo hladiti. Bolj ko smo se približevali Bledu bolj je bil mraz.
Ključni del kolesarske etape je bil vzpon na Pokljuko. Spodaj 1.5° zgoraj pa je termometer kazal -2°.
Mraz k pes. A vseeno smo vsi lepo zaključili kolesarsko etapo okoli 6:20minut. Ni enostavno.

Po kratkem počitku (hranjenju, segrevanju nog, pripravljanju za vzpon in oblačenju) smo zagrizli v hrib.
Ker sm že sprva vedel, da bom držal svoj tempo sem jih po prvih korakih kmalu pustil zadaj in odhitel naprej.
Sonce je res začelo pripekati.
Na poti sm ujel še Metko, Nino (sestrico) in Jerneja, ki so šli na Veliki Draški vrh.

Tempo sem imal kar hud, na vsake toliko časa sem se ustavil in nekaj vrgel v usta.
Kredarica 12:30h konec matranja, hehe
Nek ata mi je še zaigral na harmoniko, fino je bilo. Po topli juhici se po 45minutah čakanja na ostale odločim da grem nazaj v dolino.

Lepi razgled a zaradi preutrujenosti in pozne ure nisem šel na Triglav.
Pa drugo leto.

Skratka preizkus je uspel.
Z menoj so bili: moja malenkost in ta lepa utrujenost :)

Pa še nekaj slik:

Sobota in Nedelja zelo športno

2010-10-04T23:52:00.000-07:00

No pa sva le ušla slabemu vremenu. In to oba dneva.
Sobota kot nalašč, da se po dolgih tednu dni odpraviva ven na zrak.
Jaz v tekaške copate, Metka pa na rolerje.
Prelavfanih cca. 17km in prerolanih 21km sva v nedeljo začinila še z vzponom na Križ.

Zaradi prejšnega dne sva malo poležala in se ob 10h primajala v Vrata.
Avtomobilov je bilo nekaj. Potem pa presenečenje " kočo so že zaprli", tako o slovenskem turizmu.
Seveda vreme je bilo megleno, kar teklo je od skal a trud je bil poplačan na vrhu.
Na poti srečava še pridne delavce, ki popravljajo bivak.

Nekam se nama je mudilo ker sva v 3h10 minut bila na vrhu.
Čez sovatno se je kar vleklo a imela sva ornk tempo. Na poti sva imela tudi družbo, bilo je nekaj gamsov malo višje pa še dva kozoroga.
Pogled na Triglav (streho naše preljube domovine) je začinil še kak oblak ampak, če vse povzamemo skupaj je bilo prav lepo. Zgoraj nekaj vetra in nekaj časa v megli potem pa lepo sonce, čeprav vetr ni popustil.
Nedeljsko popoldne sva zaključila s kosilom.

Nova pridobitev GYMBOSS

2010-09-27T05:02:00.000-07:00

GYMBOSS Interval Timer
Kar nekaj časa sem iskal to zadevico potem pa malo bolje pogledal na netu in jo tam tudi naročil.

Je timer ki ti odšteva minute in sekunde. Prednost je ta, da se ni treba ozirati na uro, ko pa se omejen čas zaključi zadeva začne piskati ali vibrirati ali oboje hkrati.
Tako sm sprobal pri vadbi CrossFit-a in se dobro obnese, saj poglede na uro lahko pozabiš. Vse kar je pritisneš START.

Kupite pa ga lahko kar tukaj http://www.gymboss.com/
Po pošti ga dobite v treh delavnih dneh.

Legenda:
1 or 2 intervals - 2 seconds to 99 minutes

Repeat up to 99 times
Beep and/or Vibrate alarm
Alarm duration 1, 5, or 10 seconds
Stopwatch function
Secure Belt clip
Compact Size (1 ¾ x 2 ¼ x ½ inches)
Water and shock resistant
AAA battery required
Pa veliko uspeha pri vadbi!

Lepa Nedelja - zadna ki je bila

2010-09-26T04:18:00.000-07:00

Že včeraj ko sva se peljala s Trente sva si ogledovala kam bi jo mahnila naslednji dan.
Čeprav se je nekaj temnih oblakov zabijalo v Stol a vseeno je bila napoved dobra.
Bomo videli sva si rekla in zvečer napokala ruzake.

Pa se zjutraj peljeva in je bilo vse jasno, super kar na Vrtačo jo mahneva. A sva še zadnič iskala pot za na Pavc in sva jo sedaj tudi udela, ker pa je zdavn vrh Zelenjak sva švignila še na njega.
Na obeh vrhovih je sijalo sonce zato sva malo posedala potem pa odšla v kočo na turški kufe.

Pot ni strma samo zadnji del pri Zelenjaku je malo za poplezat ena 2-ka.
Midva sva jo užgala kar z dobrim tempom.
Skratka lepo

Vreme kot nalašč da napisem nekaj vtisov

2010-09-19T18:22:00.000-07:00

Dva tedna nazaj, pa še tako lepo vreme.
Sedaj pa tako klavrno

Z Majo in Gregatom smo jo ucvrli v Trento.
Onedva sta odrinila že zjutraj midva pa sva prišla za njima, vreme ok, skala ok, družba pa nepozabna :)
Plezarija res zanimiva saj po 2 mesecih paše zopet malo poprijeti za skalo.

Še nekaj slik:

CrossFit in Kettlebells

2010-08-26T08:59:00.000-07:00

V Torek me je prijatelj Grega povabil na probo treninga.
Zanimiva in kar naporno, saj so mišice, ki ponavadi počivajo sedaj morale delati.

Vadba CrossFit in Kettlebells je v ZDA trenutno najbolj popularna vadba in najhitreje rastoča panoga v fitnes industriji. Najbolj zanimivo je to da crossfit vadbo lahko izvajajo vsi neglede na njihovo kondicijsko pripravljenost.

Začetnik te vrste fitnesa je Greg Glassman nekdanji telovadec, ki je rad kombiniral gimnastiko z ostalimi športi predvsem kolesarjenjem in dviganjem uteži.

In zakaj nebi probal sem si rekel. Pa je bilo spoznavanje v Kettlebells Centru v Šiški prav dobro.

Vadba kjer vključuje tudi tek pa se imenuje CrossFit Endurence - Meni bolj ljuba saj rad tečem.
Kar nekaj teh nasvetov sem našel na :

http://www.kettlebells.si/

Zanimiv site, Zuzana trga gate tko in drugač ;)
http://www.bodyrock.tv/

itd...

Debela Peč 2014 m.n.v.

2010-08-23T15:42:00.000-07:00

Nedelja: 6:30h zvoni ura, vstati bo treba.
Že sem s postelje in brž oddrvim v kuhinjo, pripravi zajtrk in skuhat kavo.
Pojeva in napokava ter se odpeljeva na Pokljuko. Danes imava seboj družbo.
Lun (kuža pazi) je v avtu ves čas pridn.

Parkiramo in se odpravimo proti Blejski koči. Že za gor je kar nekaj ljudi.
Lep dan je privabil tudi gobarje.

Po vzponu na vrh sledi sestop, ki pa je bil zaradi obiskovalcev bolj ko ne samo umikanje ne pa hoja.
Ker hrib, no ali gora, ni težka za pohodnike se nanjo povzpnejo tudi mlajši, pa čisto najmlajši v ruzakih staršev.
Pot je enostavna saj se spodnji del vije po gozdu.

Debela peč se z ene strani strmo dviga nad dolino Krme (tam je tudi nekaj plezalnih smeri ) na drugo stran pa se polagoma dviga z gozdovi s Pokljuške strani.
Sama tura ni zahtevna zato je bilo včeraj veliko obiskovalcev.
Kot bi šel na Šmarno Goro.

Poglej vse

Pridobite svojo

Z dopusta po Skandinaviji - Pa sva doma

2010-08-21T13:31:00.000-07:00

Pred štirimi tedni vsa začela z raziskovanjem - potovanjem po Skandinaviji in to po dveh državah, Švedske in Norveške.
Pot sva letos načrtovala malo drugače kot ostala leta. Rentala sva si avto ( v Stockholmu ) in potem prevozila 7.000km v treh tednih.
Najbolj sva se imela fajn na SZ delu Norveške ( Lofotski otoki ) saj je bilo tam tudi najlepše. Malo nama je vreme zagodlo, a je vseeno tam najlepše.
Dosegla sva Nordkaap a ker je bilo vreme oblačno nisva videla polnočnega sija. A vseeno je vožnja do Kaapa zanimiva saj toliko severnih jelenov ne vidiš vsak dan. Prav paziti moraš, da katerega ne povoziš ker begajo po cesti.

Zastonj sva oprezala da bi videla kakšnega Losa. Na koncu sva si ga ogledala v živalskem vrtu.
A to je poseben živalski vrt saj moraš imeti srečo da vidiš živali, ker so tako kot bi bili v divjini in imajo nenormalno velike kletke ( zagrajen gozd, a le z enojno ograjo).

Zelo zanimiv je bil mesto Troms (na Lofotskih otokih ), pa mesto Henningsvar ker je polno plezališč, ter mesto A na koncu Lofotov.

Ogledala sva si tudi nekaj zgodovinskih stvari najbolj me je inprsjonirala cerkev vikingov v Tronthaimu in celo mesto je zanimivo, simpatično.

Pa Bergen malo obmorsko mestece ki je še danes en del narejen v celoti z lesa, ko greš v ulico kar diši po lesu. Zanimiva gradnja hiš.
Pot ni bila naporna je pa potrebno biti zbran saj je veliko vožnje z avtomobilom.

No ne smem pozabiti, da je zgoraj na severnem polu skoz dan ( sonce še ob 23h) in zato ti malo zmede ritem. Si pokonci dokler nisi utrujen da samo padeš, hehe.
Eno noč (sončno) sem lovil ribe, ker sem s seboj vlekel ribiško palico in mi ni dalo miru, da nebi probal lovit. Ujel sem dve skuši, ribe so čisto zmedene to prijemajo, da je kaj. A ker nisva imela hladilnika sta bile dovolj dve. Tudi peka je uspela.

Dvakrat se nama je zgorilo da je bilo čez celo noč sonce, čisto na glavo vam rečem.
A bilo je nepozabno.

Galerija slik malo kasneje...

Koncno prisel do Neta

2010-07-27T13:35:00.001-07:00

Po dveh dneh se oglasava, sva pri jezeru Siljan ( nekje v spodnji polovici Svedske), kjer sva se namestila v sobi.
Po kar nakaj dogodivscinah pase malo cistega spanja.

No glede avta bi povedal, da so svedi veliki picajzli, saj nama je dal avto in povedal kje je oddrsan. A ko sva gledala ni bilo skoraj nic. Furava se z novim Cliotom, zopet rdece barve :)
Poleg tega da sva morala placati se dodatni kasko ker drugace bi morebino nastalo skodo placala, sva prespala v avtu ker lenobci delajo samo do 18h za oddajo sobe.

No ampak je fino, lepo in predvsem tu zacutis, da ljudje se znajo uzivat.
Sedijo pred hiso in pijejo, vozijo po omejitvah. Skratka fino.
Se javiva, ko bova zopet prisla do kaksnega racunalnika.
Slike bom dodal, ko pridem nazaj

Lp, G&M

Dopust oj ta lepi dopust - letos pa na Švedsko

2010-07-22T23:45:00.000-07:00

No pa se bo začelo.
Malo počitka za letos, končno.

Ker je tako pasje vroče sva se z Metko odločila da jo ubereva na sever evrope - Švedska in Norveška.

Letiva končo z Brnika ( aja sej res Jože Pučnik ). Ker pa je bila karta nekoliko ceneje se ustaviva na piru še v Pragi in nato v Stockholm.
Od tam pa neznano kam.
Plan je tak da greva še na SZ Norveške kjer so mi svetovali da so nori fjordi ( je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje ) in neizmerno lepa pokrajina. To sem videl tudi s slik.

Približn plan:

Tako, da več ko prideva. Do takrat pa lep športni pozdrav. Adijo in lepo se imejte .....adjö och bra att hålla - po švedsko

Še nekaj več o državi kjer greva:

Površina: 449.964 km2

Prebivalstvo: 9 milijonov
Glavno mesto: Stockholm
Denarna enota: 1 švedska krona = 100 öre, 1 EUR = 9,06 švedskih kron (SEK) (Dec. 2006)
Dan državnosti: 6. junij
Datum vstopa v EU: 1. januar 1995

Šef države: kralj Carl XVI. Gustaf
Predsednik vlade: Fredrik Reinfeldt
Zunanji minister: Carl Bildt

BDP: 255 mrd. EUR (2005)
BDP na prebivalca po kupni moči: 30.100 EUR (2005)
Realna gospodarska rast: + 2,6 % (2005)

Vroča potepanja po neznanih gozdovih Polhovgrajcev

2010-07-17T01:58:00.000-07:00

No končno je prišel čas, ko sm zopet zajahal kolo.
Vroče in precej soparno vreme me ni sprva nič motilo.

Kot izstreljena puščica sem prišel na vrh Toškega Čela.
Tam pa se je začelo. Levo okoli hriba ter spust do prvih hiš je bil enkraten potem pa sem prišel v neko vas in od tam peljal skoraj do Gaberj. Od tam pa desno v gozd in to pragozd ( Jarčji potok ), hehe. Se pa vidi da so opravljali sečno dreves saj je cesta na V. vrh ornk zrita, a kljub temu sem prišel kar visoko, s kolesa sem stopil, ko sm dobil vejo med vilice. Tako se je začelo moje tavanje po gozdu ( Ravnik ). Nakar sm potem le prišel ven pri Žirovniku kjer greš mimo manjšega plezališč, ki ga je naredil kolega Đoko. Tam pa se par metrov peljem po cesti ( na moji desni ( Sv. Jurij ) in desno zavjem v vas Hruševje, pa se po lepi cesti peljem naprej in kar naenkrat zagledam kmeta s traktorjem, pa mi pravi ˝lejga glejga˝ in se obrnem. Kdo bi si mislil na traktorju je bil sodelavec s prejšne službe Mare. Malo se pomeniva, mi pove kje moram prečkati in nato oddrvim čez vas Selo. A glejga zlomka nek psjn je bil odvezan in to mali cucek, laufal je za menoj do polovice polja. Zgleda, da je bil športnik.

Nato jo ucvrem po grebenu do Babne gore ( no skoraj do nje ), pa je kar daleč in brcam saj 45 min če ne več. Ura pa neizmerno hitro teče. Malo pred Babno se obrnem proti vrhu VRHE. Tam pa naredim postanek saj mi v oči pade gajbica, ki visi na drevesu. Notr pa je... no poglejte na slikah, hehe...

Malo popijem a je tistega ki je v gajbici temveč napitka, ki ga imam seboj in jo mahnem proti Golemu griču. Tam pa se odločim, da bo za danes dovolj, ker mi je pošlo kar nekaj tekočine in do konca je še daleč.
Pa si rečem kaj mi je tega treba, ko je pa tako vroče.
In zato oddrvim po Horjulski cesti v Dobrovo od tam pa domov.

Južni del Polhograjskih dolomitov - Smer Butajnova

2010-07-09T01:38:00.000-07:00

En teden imam zarisano pot, ki je poleg tega, da je kar nekaj vzponov tudi orjentacisko malo bolj
zahtevna. Tako sm se včeraj odločil po službi da jo odpeljem.

Na zemljevidu je zarisana pot. Predvsem prav udet je potrebno prvi del, ko moraš s ceste zaviti v pravo pot, ki pelje čez gozd do neke kmetije. Se pa tam tudi zelo strmo dviga zaradi tega je potrebno fajn prtisnt. Vn prideš pri neki hiši ( avtoklepar-čez dvorišče ). In nadaljuješ do glavne ceste kjer se gre na passo raven. Nato pa spust po vijugasti cesti in na koncu ostro desno proti Srednjem Vrhu.

Spet sem imel srečanje s psi, a tokrat sem bil zvit, nism pa vedel ,da tile kmečki psi jedo tudi energetske ploščice. Za naslednič obvezna klobasa ali pršut sm si zadal. Samo, da me ne bo potem ko mi jo bo zmanjkalo pojedel, hehe.

Visoko v gozdu in na lepem kraju (glej slike) sem prišel do neke velike kmetije (Bradeška) v Srednjem vrhu. Potem pa sm po brzpotju ubrav čez travnike in se pripeljal v vas Praprovče. Dve hiši in prijazna starejša gospa ( lastnica psov-sedaj kolegov).
Precej sm jo prašal za pot proti Šus-u in Žul-ju. Povedala mi je, da ko je bila mlada se je tam veliko vozila.
Kako lep kraj, sm si rekel. Tišina, narava in povrh še lep dan.
Gospa bi se kar pogovarjala saj očitno je bila sama, a meni se je mudilo naprej, saj me čaka še polovico ture, ki sm si jo zadal.
Pot se je spustila navzdol (zahtevno - veliko šodra in veliki kamni pa še vijugasta cesta).
Na kar pridem na asfaltno cesto, ki gre v Setnik a jaz sem na nje samo toliko, da pridem do mostu čez vodo in makadam ceste, ki se vzpenja na Šus. Tam ugledam veliko lepe pokrajine in na vrhu kmetija. Pot me pelje proti Žul-ju tam pa na veliki površini vidim kako ima neka kmetija gojišče srn in srnakov.
Čez gozd gre makadam pot ki je na odsekih zelo našodrana s ceste pa je prepad. Tako da je potrebna pozornost pri hitrosti.

No pa se brš neha gozd in že gledam Butajnovo z vrha hriba. Spust čez vas in nato nazaj proti Polhovemu Gradcu.

Tura je res lepa 100% prevozna, le na nekaj odcekih je treba fajn stisnt.
Sama tura ni dolga cca. 40km

Še nekaj slik s ture:

Po dežju vedno posije sonce ( Sv. Lovrenc )

2010-07-06T13:42:00.000-07:00

Po čakanju na konec službe se je od čakanja tako uscal dež da ne morš verjet. Ampak kokr pravim vedno in tak je tudi moj slogan. Po dežju vedno posije sonce in tudi tokrat je.

Brž ko sem videl da se je vreme popravilo sem napokal in se odpeljal na standardno izhodišče.

Danes sem se odločil narediti raziskovalno na Sv. Lovranc in tudi to mi je uspela.
Kar nekaj časa sem nosil kolo a je bil trud poplačan, ko sem prišel do točke ker sem lahko kolesaril naprej.
Zgoraj sem bil poplačan z lepimi razgledi saj so se oblaki razkadili in posijalo je sonce.
Spust pa je bil fenomenalen a tudi nevaren saj je bila podlaga razmočena in po koreninah je bilo potrebno paziti.

Sem pa odkril ene par novih poti ki bodo kot nalašč za naslednič, ko pridem v te kraje.

Skratka, ni mi žal, da sm bil malo moker od dreves, bilo je fenomenalno.

Ko pa se pripeljem v Briše pa zagledam velik napis :

To je firma si rečem ;)

Bled-Krma ( Nedeljsko potepanje )

2010-07-06T01:01:00.000-07:00

Sobotna tura je bila poizkusna. Odšla sva od Mojstrane pa do Koče v Tamarju. Tam na kafe in dobr češnjev štrudl. Pa seveda pozdravit prijazno kelnarico, ki pravi, da je sitno 3 mesece, hehe.

Po uspešni sobotni turi sva v nedeljo zjutraj na kavču premišljevala, kam bi se podala ta dan. A ni bilo kaj dosti izbire, za popoldan so bile napovedane plohe tako, da plezanje odpade, v hribe ni šans. Kaj drugega kot na kolo.

Še od prejšnega dne so kolesa ostala v avtu in samo hopa čopa in že sva odrinila.

Pa sva jo mahnila na Bled in proti Pokljuki ter se ustavila v Zgornjih Gorjah. Od tam pa čez Krnico v Radovno potem pa v Zgornjo Radovno ( na desno vrh Jerebikovec) vse do doline Krma, seveda do koče.

Ko prideva tja pa začne grmeti vreme se je že prej malo skisalo.
Malo se osveživa popijeva kafe in gasa nazaj. A glejga po kakih 600m naja začne prati, vedriva.
Nato pa dež neha in midva zopet na kolo in gasa.
Medtem se naredi lepo vreme in tura postane lepša.

Ni kaj povedat lepo je bilo

S kolesom po poti Roparskih Vitezov

2010-06-29T14:12:00.000-07:00

Ponedeljek služba komaj čakam da jo je konec.
Odločitev pade tako po kosilu, danes grem z doma na Sv. Jakob, a vmes me pokliče dobri kolega Max - Oskar (plezalec, kolesar, alpinist).
Nakar mi na hitro opiše kako naj podaljšam turo in s tem se strinjam.
Ura je 16:00 ko se podam proti Toškem Čelu. Na Katarini sm kot bi mignil še glavni vzpon in vzpon na Sv. Jakoba. No super v manj kot 1h sem na Sv Jakobu.
Potem pa se je začela moja nova tura. Najprej do cerkve Sv. Katarine potem pa naravnost v gozd in po cca. 50m v ornk klanec, nakar se ustavi in naprej je potrebno kolo nesti, saj je ornk strmo in skalnato.
Končno sm prispel na vrh Jeterbenk-Pot roparskih vitezov. Ta pot se začne že na Sv. Jakobu.
Z Jeterbenka pa sem po slemenu naredil še kakšen kilometer in nato v dobrem in kar dolgem spustu dosegel Petelinc. Tam pa je zelo stara cerkev, ki ni videti da bi obratovala. Sej je kulturni spomenik.

No potem pa naravnost od cerkve po gozdni poti, ki se kmalu spremeni v skoraj neskončne stopnice. A se končajo, so pa definitivno zelo stare. Od tam pa zopet na kolo in v divjem spustu do hloda, ki je pred travnikom ( PAZI !! ), ker dobiš kar nekaj hitrosti je potrebno paziti, ker se mu ne moreš izogniti, da bi ga obvozil. Potem pa po travniku do Žleb. Ker pa sem šel prej preden sem prišel v Žlebe čez neko kmetijo so me zopet lovili psi in to cucki ampak napadalni. ;)

Še nekaj slik:

LUBNIK - kolesarska tura

2010-06-28T01:45:00.000-07:00

Že celi teden sm razmišljal kako bom med vikendom osvojil vrh nad Škofja Loko, Lubnik.
In to sen tudi naredil.
Po petkovem in sobotnem poležavanju v postelji si v nedeljo to nisem več dovolil.
Zato sem ob 7:00 napokal in odšel do Športne dvorane Podn z avtom.

Opis poti: Parkiraš pri dvorani Podn v Škofja Loki. Nato greš čez staro mesto v smeri Zminca.
Ko se z glavne ceste priključi stara cesta za vojašnico, zaviješ desno in se pelješ po lepo asfaltirani cesti zelo zelo visoko, zgoraj so lepi razgledi na Poljansko dolino in Pohograjske Dolomite. Na vrhu je okrepčevalnica pri Nacetu. (če si fajn zmatran se odpoči in se razglej - zelo lep razgled).
Nato nadaljuješ, po dveh ovinkih imaš makadamsko potko na desno na sedlo in tam tudi smerokaz Lubnik.
Tam prestaviš v lažjo prestavo in brcaš. Tako pribrcaš do razcepa, kjer zaviješ ostro levo (če si bik boš prišel tam kar daleč, če ne, pa opa kolo na rame in gasa naprej). No ampak, ko prideš navrh je ves trud poplačam z lepimi razgledi.
Pot nazaj v dolino: Zopet neseš kolo do izhodišča kjer si ga prej začel nositi ali pa se opogumiš in greš kar po skalah. Nato ne zaviješ desno, od koder si prišel prej ,ko si šel gor, ampak levo in se pelješ po kar široki poti, ker se potem po parih metrih znajdeš pred skalami, tam oprtaš kolo na ramo in ga neseš čez skalni skok. Od tam pa gasa naprej po lepi poti skoz navzdol do vasi Gabrovo v vasi pa zaviješ levo pri smerokazu Škofja Loka, in potem skozi gozd naravnost po poti tako da prideš pri S ovinku kjer si prej kolesaril ven. Nato se držiš leve in daš v nižjo predstavo ter se zaženeš v klanec. To pa je tudi zadnji vzpon. Nato prideš ven pri gradu. Zapelješ se še mimo in v stari del Škofja Loke.

Težavnost: zgornji del nošnja kolesa, spust - zgornji del kar zahteven mestoma nemogoč
Vmes pri skalnem skoku - kolo na rame

Šmarna Gora in Garmada

2010-06-23T02:22:00.000-07:00

Včeraj nisem vedel kaj bi in sem se na hitro odločil ,da zopet obiščem najbližji hrib za Ljubljančane- Šmarna Gora. Vzpon sem začel od gostilne Grad.

Folka je bilo kot, da bi kaj "talal" zastoj, gor.
Nč nisem zamudil ker me dolgo že ni bilo tam. Vse je po starem
Skratka ko sem sestopal sem "šibnil" še na Garmado - sosednji vrh.

Da ne posedaš doma je kljub lahkotnosti kdaj luštno, da si vzamete čas in greste na ta zelo obiskani hrib.
Predvsem je lušno za otroke, toda s strani Pirniče, kjer pot ni tako strma.

Več o njej si oglejte TUKAJ
Še malo več podatkov o njej ter poti http://www.hribi.net/gora/smarna_gora/5/117

Kolesarska tura TOŠČ - Polhograjski Dolomiti

2010-06-22T04:42:00.000-07:00

Ker je včeraj tako naneslo, da sm popoldan imel frej, sem brž v avto naložil kolo in se odpeljal na Pohograjski konec. Ker sm tam že veliko prekolesaril sm se odločil, da naredim še eno krožo turo in traven zajamen vrh Tošč.

Kar hitro sm se odpeljal od že znanega parkirnega mesta v Mačkovem grabnu naprej gor in bil v 40 min že na Gontah. Pihalo je in prav nič luštno ni bilo. Vmes je še nekajkrat posijalo sonce.

Na poti na Mali Tošč sem moral kolo kar nekajkrat dati na ramo in ga nesti saj so korenine velike pot pa je ozka in nevarna. A ko sem prišel na Tošč je bilo problemov konec.

No po osvojenem vrhu me je čakala še uživancija, spust v vasico Selo nato pa v Petačev graben in po cesni nazaj do izhodišča.

Ko sem prišel nazaj je čas kazal 1h 35min

Lepa tura
Še nekaj več slik :