ponedeljek, 30. november 2009

Vse se je začel takole

Mala skupinica, ki jo je vodil Oskar- Max (Maksimiljan Trop - član odprave leta 2001 na Čo oj )
Spoznali smo se kje drugje kot na Rimskem zidu ( večina veteranov hodi tja trenirat prste ).
Potem pa nas je povabil na stenco v Policijsko šolo.
Kakšne tri leta smo treniral in to v zimskem času.
Meni je bil to dobr trening saj sem zelo napredoval.
Sedaj se ne dobivamo več skupaj, škoda bili smo fejst in zagriženi borci.


Z desne proti levi ( Max, Tomaž, Deja, Simon in spredaj sm jaz)

Spomini na poletne dni ( Vranska Draga )

Ko tako pada dež že celi teden se večkrat spomnim kako je bilo letos poleti ali pa leto prej
In  potem grem gledat slike.

No to je bilo v Vranski Dragi, bilo je zelo lepo in takrat smo sklenili, da bomo enkrat prespali čez noč,
a se to ni zgodilo. Kljub temu pa je tam skala enkratna. Plezanje je lahkotno saj skala nudi dobr oprijem.

Še nekaj slik:


 Nekje na sredini smeri                                            Desni rub 6b.....25m
                                                                              Ko na vrhu ugotoviš, da še imaš moč 

sreda, 25. november 2009

Nedelja čas za potepanje¨Klin se s klinom zbija¨

Klin se s kinom zbija pravijo.
In odločitev ni bila težka, topet v hribe.
Odšla sva pogledat proti Begunščici in nakoncu odšla proti Vrtači
Pa sva uživala in žal nisva prišla na noben vrh, bolj kot to sva uživala v sončku nekje na pol poti na Vrtačo.
Res je pripekalo.
Tale zima letos ga res serje. Mogl bi že v kašno grapo potegnt pa kaj boš dry toolov
Uglavnm še en lep dan











        

nedelja, 22. november 2009

Sobotna tura na Kepo





Že večer prej sva se odločila, da zjutraj malo prej vstaneva in jo mahneva na Kepo.


Pot je bila enkratna bilo pa je  vroče k pes.
No spodaj ni bilo težav. Zgoraj pa je bil zaradi višine sneg pomrznen in je bilo treba paziti saj je vzpon na Kepo po grebenu in moraš biti previden ker je lahko samo ena napaka usodna.




No zgoraj je bilo prav lepo saj naja je sonce grelo. Ampak ker so dnevi kratki sva samo pojedla energetsko ploščico in nekaj popila ter se vpisala v knjigo in sestopila.

VIŠINSKA LESTVICA:
Kepa.........2145  m.n.v.



   

Hitra na Kamniško sedlo

Kot mi je navada vedno štartam z Kamniške Bistrice in tudi tokrat je bila tako.
Toda čas ni bil prav dobr saj sm vmes zgubil očala in sm jih pol ure iskal, našel jih pa nisem.  Zato sem rabil 2h do Kamniškega sedla.

Ampak kondicijo še imam tako da samo gas ;)

VIŠINSKA LESTVICA:
Kamniško sedlo .........1876 m.n.v.





        

četrtek, 19. november 2009

Na triglavu leta 1958



No pa sem malo bolje v omaro pokukal in našel slik, da se nism moral na gledati.
Prehodil je vse naše hribe in tudi nekaj v Italiji in Avstriji.
Bil je kerlc in pol. Moj dedi Marjan.
Pa sem malo bolje pogledal in video, da ima tudi cepin ampak to kakšnga, haha.
Ornk velikega. Babi pravi, da bi morali biti tudi čevlji nekje.


                                                       

torek, 17. november 2009

Brskanje po dedkovih omarah

No pa sm si končno vzel čas in začel z raziskovanjem, od kod mene tako vleče v gore in v stene.
Odgovor sem dobil čim sem odprl dedkovo omaro. Žal je že pokojni nekaj let, ker vem, da bi veliko povedal a je sedaj prepozno, sem se odločil da raziščem.

Nekaj za začetek:  Zemljevidi ki so bili tudi reljefno narisani

 
        
 



In njegova Planinska izkaznica ( mlajša, v nadaljevanju vam pokažem še starejše):


 

 
Kolikor mi je babica povedala je vsako leto šel za mesec ali dva v hribe - to je pa mega, kje so taki časi sedaj. Hitri tempo sedanjega časa to več ne dopušča, ali pač.

Se nadaljuje.....

ponedeljek, 16. november 2009

GYROTWISTER to je stvar za plezalce



POZOR! Povzroča odvisnost

Kaj je Gyrotwister?
Naprava za trening, razvita v ZDA, z uporabo najnovejših znanstvenih dognanj pa področju gibalne terapije.
Delovanje je enostavno saj deluje z izrabo centrifugalne sile.
Deluje brez baterij, za delovanje je potrebna le moč v rokah.
Paziti moramo samo, da nam ne pade z roke, kajti v napravici je rotor , ki se lahko pri padcu poškoduje.

Maximalno lahko doseže 13.000 obratov
Maximalna obremenitev 17kg. Imajo pa tudi 15kg a ta nima lučk.

Poznamo tri vrste:  - Xbeam ( z lučkami) 17kg
                             - Classic ( brez lučke ) 15kg
                             - Xbeam S  ( z lučko in števcem) 17kg
Učinki: - Krepi mišice zgornjih okončin
           - Povečuje prožnost sklepov
           - Pospešuje krvni obtok
           - Izboljšuje sposobnosti koordinacije gibov

Primeren je za športnike: plezalce, surfarje, alpiniste, kegljače, tenisače, igralci badmintona in squasha, košarkarjem in igralcem golfa. Pa tudi za računalničarje in glasbenike kot so: bobnarji, pianisti in kitaristi.

 

  

Skratka jaz sm že padu not ;)

nedelja, 15. november 2009

Prvo deskanje letos Dovška Baba

Včeraj pa ni deževalo in sva jo ucvrla na Dovško Babo (1891 m.n.v.). Jaz nebi bil jaz če nebi seboj nesel board. No najprej ni bilo luštno ker sm ugotovil, da je kondicija na psu. Potem ko sm se pa spustil je bilo vse poplačano. Vreme sva imela kar uredu. Se je pa videlo, da je dež pobral veliko snega.
Zgoraj je bila malenkostno skorica ampak prou fletn je šlo. Nad kočo zadnji vršni del je kar pihalo tako, da so prov prišle rokavice in kapa.

Slice dam gor ko jih uspem snet z aparata :)

VIŠINSKA LESTVICA:
Dovška Baba .........1891 m.n.v.

sobota, 14. november 2009

Humarja našli mrtvega ( še en dobr alpinist nas je zapustil )

"Ostani to kar si ! "


Tomaž počivaj v miru.
Slovenijo je popeljal v svetovni vrh Alpinizma. Saj je premikal meje nemogočega.

V zadnjih dveh letih smo izgubili kar nekaj dobrih alpinistov, kam to pelje?
Ostane sploh še kdo, ki je zmožn kaj takega ?

Odgovorite mi, premišljujem...


Upajmo da bo šla fundacija naprej, da jo bo kdo prevzel da ne bo zamrla: fundacija

Pa še nekaj za nepoznavalce:
Nagrade in dosežki:

-alpinist (1990)

-alpinistični inštruktor (1993)
-gorski reševalec (1993)
- zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996)
- slovenski alpinist leta 1996

- 2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999)
- Bloudkova nagrada (1999)
- častni znak Republike Slovenije (1999)
- encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki ga prejme poleg dveh legend Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja
- nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004)




Rojen 18. 2. 1969 v Ljubljani, živi v Kamniku, je oče dveh otrok. Zaposlen na Carinski upravi v Ljubljani. Od leta 1987 je član Alpnističnega odseka Kamnik. Za njim je več kot 1500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih doma in po svetu.







"Pa sam plezat`sem hotu!"

  
 


Več o nesreči na everestnews

četrtek, 12. november 2009

Tomaža Humarja še iščejo

V Nepal je poletela trojica vrhunskih reševalcev iz Zermatta. Med njimi je tudi Simon Anthamatten, ki je še 30. oktobra stal na vrhu Jasembe (7350 m) in ima svojo plezalno opremo še v Nepalu.
V Nepalu naj bi bili danes zjutraj.
Te reševalci so že pred 4 leti pomagali reševati Humarja s stene osemtisočaka Nanga Parbat v Pakistanu.
A takrat je bilo drugače saj so oblasti v Pakistanu veliko strožje.

Humar se je podviga lotil sam, organizirala pa ga je agencija iz Nepala. V baznem taboru ima tako le enega člana - nepalskega kolega, ki je, potem ko je Humar o svojih težavah obvestil najbližje v Sloveniji, o dogajanju obvestil agencijo.

Upajmo na najbolje
Več Tukaj



Vem, da se zopet nekateri sprašujejo koliko denarja bomo morali dati in kaj mu je tega treba.
Vem kaj pomeni stik z gorami in ob enem zasvojenost in to ti ne more vzeti nobeden.
Tukaj gre za  vrhunskega alpinista svetovnega formata, ki zastopa Slovenijo in grdo je ko se začnejo govorice. Zakaj? Kako? Kaj mu je tega treba? A ni imel enkrat dost? itd.

Koliko dnarja pa zmečajo stran naši poslanci ? To se raj prašajmo ne pa koliko pride reševanje!!!

sreda, 11. november 2009

Tomaž Humar zopet nima sreče

Kot poroča Everestnews.com ima Tomaž Homar zopet smolo.
Pri osvajanju gore Langtang Lirung si je zlomil nogo.
Več : Tukaj



torek, 10. november 2009

Nedeljsko pohajkovanje - Dovška Baba in Vršič

Pa se je začelo.
Ko sva se peljala z Železnikov v Dovje je še deževalo ko pa sva se začela peljati proti Kranjski gori je začel padati sneg k za stavo.
Kmaj sva pririnila do Koče na gozdu.
Tam pa kot nama je v nava di spila svak eno turško kavo potem pa počasi domov.
Res da sva se samo vozila z opremo za v hribe, ampak ni nama bilo žal bo pa drugič tura uspešnejša.
K nam prihaja zima, midva sva pripravljena, gremo v AKCIJO ;))


DOVŠKA BABA
  Naprej ne gre








                                               Sledi prvih smučarjev letos

VRŠIČ 


                 
                                                                         Sledi ki sem jih pustil za seboj 






                Samo midva sva se pripeljala do Koče na gozdu in to brez ketn




                          
        Snežna idila                                                                  V Koči na gozdu