Koncno prisel do Neta

Po dveh dneh se oglasava, sva pri jezeru Siljan ( nekje v spodnji polovici Svedske), kjer sva se namestila v sobi.
Po kar nakaj dogodivscinah pase malo cistega spanja.

No glede avta bi povedal, da so svedi veliki picajzli, saj nama je dal avto in povedal kje je oddrsan. A ko sva gledala ni bilo skoraj nic. Furava se z novim Cliotom, zopet rdece barve :)
Poleg tega da sva morala placati se dodatni kasko ker drugace bi morebino nastalo skodo placala, sva prespala v avtu ker lenobci delajo samo do 18h za oddajo sobe.

No ampak je fino, lepo in predvsem tu zacutis, da ljudje se znajo uzivat.
Sedijo pred hiso in pijejo, vozijo po omejitvah. Skratka fino.
Se javiva, ko bova zopet prisla do kaksnega racunalnika.
Slike bom dodal, ko pridem nazaj

Lp, G&M

Dopust oj ta lepi dopust - letos pa na Švedsko

No pa se bo začelo.
Malo počitka za letos, končno.

Ker je tako pasje vroče sva se z Metko odločila da jo ubereva na sever evrope - Švedska in Norveška.

Letiva končo z Brnika ( aja sej res Jože Pučnik ). Ker pa je bila karta nekoliko ceneje se ustaviva na piru še v Pragi in nato v Stockholm.
Od tam pa neznano kam.
Plan je tak da greva še na SZ Norveške kjer so mi svetovali da so nori fjordi ( je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje ) in neizmerno lepa pokrajina. To sem videl tudi s slik.

Približn plan:

Tako, da več ko prideva. Do takrat pa lep športni pozdrav.  Adijo in lepo se imejte .....adjö och bra att hålla - po švedsko

Še nekaj več o državi kjer greva:

Površina: 449.964 km2

Prebivalstvo: 9 milijonov
Glavno mesto: Stockholm
Denarna enota: 1 švedska krona = 100 öre, 1 EUR = 9,06 švedskih kron (SEK) (Dec. 2006)
Dan državnosti: 6. junij
Datum vstopa v EU: 1. januar 1995

Šef države: kralj Carl XVI. Gustaf
Predsednik vlade: Fredrik Reinfeldt
Zunanji minister: Carl Bildt

BDP: 255 mrd. EUR (2005)
BDP na prebivalca po kupni moči: 30.100 EUR (2005)
Realna gospodarska rast: + 2,6 % (2005)

Vroča potepanja po neznanih gozdovih Polhovgrajcev

No končno je prišel čas, ko sm zopet zajahal kolo.
Vroče in precej soparno vreme me ni sprva nič motilo.

Kot izstreljena puščica sem prišel na vrh Toškega Čela.
Tam pa se je začelo. Levo okoli hriba ter spust do prvih hiš je bil enkraten potem pa sem prišel v neko vas in od tam peljal skoraj do Gaberj. Od tam pa desno v gozd in to pragozd ( Jarčji potok ), hehe. Se pa vidi da so opravljali sečno dreves saj je cesta na V. vrh ornk zrita, a kljub temu sem prišel kar visoko, s kolesa sem stopil, ko sm dobil vejo med vilice. Tako se je začelo moje tavanje po gozdu ( Ravnik ). Nakar sm potem le prišel ven pri Žirovniku kjer greš mimo manjšega plezališč, ki ga je naredil kolega Đoko. Tam pa se par metrov peljem po cesti ( na moji desni ( Sv. Jurij ) in desno zavjem v vas Hruševje, pa se po lepi cesti peljem naprej in kar naenkrat zagledam kmeta s traktorjem, pa mi pravi ˝lejga glejga˝ in se obrnem. Kdo bi si mislil na traktorju je bil sodelavec s prejšne službe Mare. Malo se pomeniva, mi pove kje moram prečkati in nato oddrvim čez vas Selo. A glejga zlomka nek psjn je bil odvezan in to mali cucek, laufal je za menoj do polovice polja. Zgleda, da je bil športnik.

Nato jo ucvrem  po grebenu do Babne gore ( no skoraj do nje ), pa je kar daleč in brcam saj 45 min če ne več. Ura pa neizmerno hitro teče. Malo pred Babno se obrnem proti vrhu VRHE. Tam pa naredim postanek saj mi v oči pade gajbica, ki visi na drevesu. Notr pa je... no poglejte na slikah, hehe...



Malo popijem a je tistega ki je v gajbici temveč napitka, ki ga imam seboj in jo mahnem proti Golemu griču. Tam pa se odločim, da bo za danes dovolj, ker mi je pošlo kar nekaj tekočine in do konca je še daleč.
Pa si rečem kaj mi je tega treba, ko je pa tako vroče.
In zato oddrvim po Horjulski cesti v Dobrovo od tam pa domov.

Južni del Polhograjskih dolomitov - Smer Butajnova

En teden imam zarisano pot, ki je poleg tega, da je kar nekaj vzponov tudi orjentacisko malo bolj
zahtevna. Tako sm se včeraj odločil po službi da jo odpeljem.

Na zemljevidu je zarisana pot. Predvsem prav udet je potrebno prvi del, ko moraš s ceste zaviti v pravo pot, ki pelje čez gozd do neke kmetije. Se pa tam tudi zelo strmo dviga zaradi tega je potrebno fajn prtisnt. Vn prideš pri neki hiši ( avtoklepar-čez dvorišče ). In nadaljuješ do glavne ceste kjer se gre na passo raven. Nato pa spust po vijugasti cesti in na koncu ostro desno proti Srednjem Vrhu.

Spet sem imel srečanje s psi, a tokrat sem bil zvit, nism pa vedel ,da tile kmečki psi jedo tudi energetske ploščice. Za naslednič obvezna klobasa ali pršut sm si zadal. Samo, da me ne bo potem ko mi jo bo zmanjkalo pojedel, hehe.

Visoko v gozdu in na lepem kraju (glej slike) sem prišel do neke velike kmetije (Bradeška) v Srednjem vrhu. Potem pa sm po brzpotju ubrav čez travnike in se pripeljal v vas Praprovče. Dve hiši in prijazna starejša gospa ( lastnica psov-sedaj kolegov).
Precej sm jo prašal za pot proti Šus-u in Žul-ju. Povedala mi je, da ko je bila mlada se je tam veliko vozila.
Kako lep kraj, sm si rekel. Tišina, narava in povrh še lep dan.
Gospa bi se kar pogovarjala saj očitno je bila sama, a meni se je mudilo naprej, saj me čaka še polovico ture, ki sm si jo zadal.
Pot se je spustila navzdol (zahtevno - veliko šodra in veliki kamni pa še vijugasta cesta).
Na kar pridem na asfaltno cesto, ki gre v Setnik a jaz sem na nje samo toliko, da pridem do mostu čez vodo in makadam ceste, ki se vzpenja na Šus. Tam ugledam veliko lepe pokrajine in na vrhu kmetija. Pot me pelje proti Žul-ju tam pa na veliki površini vidim kako ima neka kmetija gojišče srn in srnakov.
Čez gozd gre makadam pot ki je na odsekih zelo našodrana s ceste pa je prepad. Tako da je potrebna pozornost pri hitrosti.

No pa se brš neha gozd in že gledam Butajnovo z vrha hriba. Spust čez vas in nato nazaj proti Polhovemu Gradcu.

Tura je res lepa 100% prevozna, le na nekaj odcekih je treba fajn stisnt.
Sama tura ni dolga cca. 40km

Še nekaj slik s ture:

Po dežju vedno posije sonce ( Sv. Lovrenc )

Po čakanju na konec službe se je od čakanja tako uscal dež da ne morš verjet. Ampak kokr pravim vedno in tak je tudi moj slogan. Po dežju vedno posije sonce in tudi tokrat je.

Brž ko sem videl da se je vreme popravilo sem napokal in se odpeljal na standardno izhodišče.

Danes sem se odločil narediti raziskovalno na Sv. Lovranc in tudi to mi je uspela.
Kar nekaj časa sem nosil kolo a je bil trud poplačan, ko sem prišel do točke ker sem lahko kolesaril naprej.
Zgoraj sem bil poplačan z lepimi razgledi saj so se oblaki razkadili in posijalo je sonce.
Spust pa je bil fenomenalen a tudi nevaren saj je bila podlaga razmočena in po koreninah je bilo potrebno paziti.

Sem pa odkril ene par novih poti ki bodo kot nalašč za naslednič, ko pridem v te kraje.

Skratka, ni mi žal, da sm bil malo moker od dreves, bilo je fenomenalno.

Ko pa se pripeljem v Briše pa zagledam velik napis :

To je firma si rečem ;)

Bled-Krma ( Nedeljsko potepanje )

Sobotna tura je bila poizkusna. Odšla sva od Mojstrane pa do Koče v Tamarju. Tam na kafe in dobr češnjev štrudl. Pa seveda pozdravit prijazno kelnarico, ki pravi, da je sitno 3 mesece, hehe.

Po uspešni sobotni turi sva v nedeljo zjutraj na kavču premišljevala, kam bi se podala ta dan. A ni bilo kaj dosti izbire, za popoldan so bile napovedane plohe tako, da plezanje odpade, v hribe ni šans. Kaj drugega kot na kolo.

Še od prejšnega dne so kolesa ostala v avtu in samo hopa čopa in že sva odrinila.

Pa sva jo mahnila na Bled in proti Pokljuki ter se ustavila v Zgornjih Gorjah. Od tam pa čez Krnico v Radovno potem pa v Zgornjo Radovno ( na desno vrh Jerebikovec) vse do doline Krma, seveda do koče.

Ko prideva tja pa začne grmeti vreme se je že prej malo skisalo.
Malo se osveživa popijeva kafe in gasa nazaj. A glejga po kakih 600m naja začne prati, vedriva.
Nato pa dež neha in midva zopet na kolo in gasa.
Medtem se naredi lepo vreme in tura postane lepša.

Ni kaj povedat lepo je bilo