Nedelja ura je 7:00 gremo s postelje, čas je za akcijo.
Hehe, ne tisto k vi mislite.
Po obilnemu zajtrku si napokava ruzake in se odpeljeva do Mareta - Koče na gozdu.
Hitro se opremiva in jo mahneva na Vršič.
Na parkirišču srečava Izo in seveda še nekaj sotrpinov med njimi tudi Kruhi-ja.
A oni so s smučmi, kljub temu se ne dava in jim do vrha Vršiča dihava za ovratnik.
Nekaj fotografij na vrhu Vršiča pa brž dereze na noge in gasa v breg.
Tempo imava kar dobr, zato jo pičiva kar na gliho.
Medtem opazujeva skupinico, ki se počasi bliža vratcem.
Ko prispeva do pod grape zamenjava palice za cepine in kaj hitro sva v strmini.
Grapa je res odlično narejena, razmere prave, zato se ne ustavljava samo v enakem tempu popikava po grapi.
Zgoraj se je že naredila opast samo vprašanje časa je kdaj pade.
Na vrhu grape piha, odpre se lep pogled na Mojstrovke, a tja naja ne vleče saj sva bila že velikokrat tam.
Pri sestopu je malo pod vratci smučarja odneslo v trd kanal in grdo pade, takoj sva mu pomagala saj je imel čisto presekan nos. Smučko pa mu je odneslo nižje.
Kaj hitro ga Metka obvije in nato z derezami nadaljuje pot navzdol. Midva pa pri sestopu še pobereva drugo smučko in jo neseva v dolino.
Zelo hitro se ti lahko naredi nesreča in lepo je če ti kdo pomaga.
Gospod se nama je potem zahvalil za pomoč in oddrvel v Jeseniško bolnišnico.
Midva pa kot vedno na štrudl in turšk kafe k Maretu v Kočo na gozdu.
2 komentarja:
He he, včeraj sem bil med 'sotrpini' tudi sam. Bila je res super lepa tura. Nezgoda, ki jo opisuješ, nam je dala mislit in smo pred vratci raje sneli dile in namontirali dereze. No, razen Kruhija - on ne misli, samo spusti :)
No super, samo da se ni kaj zgodilo.
Tam je bilo ledeno, zgornji del, pa spodaj pri plazu, sicr pa levo od plaz je šlo pa najbrž prima a ne?
Škoda ker tudi sam nisem imel Boarda s seboj - a se mi ga ni dal nosit ;)
Kruhi je itak car hehe
Objavite komentar