Mali Draški vrh in grapa pod Viševnikom

Za soboto je bila napoved slaba, a kljub temu se odpraviva tokrat na Pokljuko.
Že v petek sva se odločila da mahneva na Mali Draški vrh.
Na Pokljuki naroda kokr čš, vsi tečejo na dilcah.
Toplo pa tako, da jakna ostane v ruzaku.
Najprej se povzpneva na Viševnik, ker pa meni ta vzpon nikol ni všeč se odločim za bolj levo strmo varjanto in potem čez nekaj skal do vrha. Tam me že čaka Metka.
Odpraviva se proti Malem Draškemu vrhu. Pod njem narediva kratko pavzo.
Kaj hitro mi pade v oči lepa grapa - linija, ki pride malo pod vrhom Viševnika in to še čisto deviška.
Celo pot na vrh jo opazujem nazaj in mi ne da miru.
Zgoraj do vrha je bilo nekaj mixa (led, skala, sneg). Tako, da sm dereze, ki sm jih brusil med tednom zopet skrhal.

 Na poti nazaj dol sm zopet opazoval grapo. Kar ni in ni mi dalo miru. Zato sm odšel pod njo Metka pa na Viševnik po normalki. Sama grapa nič posebnega lepo zalita, razen ožji strmi del je bil cca. 50-60˙ naklona. Ostalo je bilo manj. Spodnji del ni bilo trdo, sm malo gazil potem višje pa trdo za popikat, zgoraj del pa zopet gaženje, a ne tako globoko kot spodaj.
Prav prisopihal sem gor, saj vedno, ko grem sam, kam, pretiravam s hitrostjo in tudi tokrat sem.
 Megla se je že dvignila in zato sva jo popihala v dolino.