Kolesarska tura - Soriška Planina

Kam pa za vikend, ˝o že vem s kolesom nekam, kjer ni tako pokonc, da bomo v nedeljo še mal v hribe šibnl.˝

No pa sva šla in nama se je pridružil tudi Ivan. Kondicije ima na pretek. Saj je šibal za menoj, da je bilo kej.
No se je pa videlo da sem imel kramparce saj sem bil počasnejši. Naslednjič bom zamenjal za slajkice. Pol bo pa veselica, hehe
Skratka pot z Železnikov mimo Zalega Logu in v klanc proti Sorici tam pa naprej proti Soriški Planini.
Ovinkov kar ne zmanjka strmine pa tudi ne, a vseeno je bilo super

Zgoraj na kofe in kolesarja pa nazaj v dolino.

Nekaj slikc:



Trenutno vreme na Soriški Planini

Pavle Kozjek - V Spomin

 Letos bo minilo 3 leta odkar smo zgubili našega najboljšega Alpinista, saj po moji presoji

Tudi sam mu bom posvetil turo s kolesom, mimo njegovega rojstnega kraja Setnice nad Pohovim Gradcem in naprej po turi, ki jo je večkrat prevozil tudi sam, zaključil  pa bom v  Mačkovem grabnu ter vzponom do bližne kmetije, na vrhu hriba.

Pavle Kozjek velja za enega najboljših svetovnih alpinistov, še posebej pa je slovel po vzponih v Andih (solo vzpon po smeri Richey-Brewer v Chacraraju, prvenstvena smer v severni steni južnega Huascarana, z Gregom Kresalom splezala prvo smer v vzhodni steni Chacraraja, stena Huandoya po smeri ki jo je sam poimenoval Oro del Inca,  prvenstveni solo vzpon na severno steno južnega Huandoya - No fiesta hoy dia,  vzhodna stena Siula Grande (6344 m)- Los Rapidos,  Trapecio - Cordillera Huayhuash
.
Njegova alpinistična kariera je neverjetna, saj je plezal tri desetletja in še vedno presenečal z drznimi vzponi kot je na primer jugozahodna stena Čo Oju 2006 (solo vzpon).
Kot prvi slovenec je osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika ( 1997 ).

Po vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil prve himalajske odprave ( v naslednjih letih pa je plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakuruma.
Na sedemnajstih odpravah je splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam.

 Upam da bodo letos dali kakšen dokumentarni film od njega na TV - v spomin

Zvoh s kolesom

 Petek konec službe.
Pa si mislim, že cel teden v popoldnevih športam, zakaj nebi zaključil in šel še danes.
Pojem zamenjam gume iz cestnih na kramparce in jo ucvrem proti Cerkljem.
Gremo na vele hrib Zvoh.
Pri Tonaču parkiram avto in se podam v breg.
Prvi klanec, pestro, takoj kar dobr vzpon, potem se malo zravna, a ne veliko in ne popušča do vrha kjer je konec asfalta. Tam pa se začne borba za obstanek na kolesu saj je mestoma tako veliko šodra, da se komaj spraviš skozi.
No pa ni bilo nič hudega je pa bila vročina kr ornk in še dol je prtiskal, tako, da sem bil mokr kot da bi šel pod tuš.
Pri Anteni zgoraj pa naletim na napis, zato se odločim, da naprej ne grem in to zaradi spoštovanja, kajti red mora bit.
Do table sem potreboval dve uri in tri minute in tudi enkrat se nism ustavil do vrha - trma je pač trma.

Kr fletna tura, sedaj me čaka še nekaj slovenskih klancev, med njimi je tudi neprevoženi Mangrtski ;)

Pa lep dan in veliko športne uneme

2 Del dopusta

Po 3 dneh in čakanju na boljše vreme v Francoskih alpah, sva se naveličala. In si rekla da pač letos s hribi ne bo nič. Škoda saj sva imela kar lep plan, a hribi bodo počakali.
In zopet napokava a tokrat vzameva še šotor in opremo za kamp saj si prej nisva nič rezervirala. Kar na blef, pa sej sva navajena iz prejšnih dopustov, ko sva si iskala za spanje po drugih državah, ni bog da si v eni Hrvaški nič ne najdeva.

No vsi so nama govorili o Makarski, kako je lepo tam in da se tam ful dogaja-žura.
Evo pa sva odšla zopet na jug. Fino je bilo, saj sva spet veliko plavala in naredila kar nekaj kilometrov peš. Glede drugega dela dopusta nebi gorovil ampak Makarska naja ne vidi več.
Ker toliko folka, neolikanih kelnarjev in tudi turistov na enem mestu še nism videl.
Da pa ne govorim o čistosti mesta, obup tako nasvinjenega mesta še nisem videl tudi na Filipinih je bilo čisteje.

Midva sva si naredila lepo, tako, da je bilo kljub temu enkratno preživel dopust.
Dopust se je iztekel in sedaj že veselo delamo ;)

Duatlon Ljubljana - Mangrt

 Odločil sem se že lansko leto, seveda sm omenil le Zlatotu in je bil takoj za to.
Zato to turo posvečam njemu.
Pot me je vodila z Ljubljane preko Kranja, Jesenic do Kranjske gore nato Vršič in spust v Trento do vasi Soča. Tam pa sem po prevoženih 145km moral odnehati ker mi drugače nebi ratalo priti na Mangrt. In tako me je Metka pobrala in odpeljala na Mangrtsko sedlo, tam sm se okrepčal in napolnil baterije;). Od tam pa sm nadaljeval pot z Metko do vrha Mangrta po Italijanski smeri. S svojo etapo sm zadovoljen saj je posvetilo kolegu prijatelju, učiteljo Zlatkotu.

Še se bom vrnil v tiste konce a tokrat malo drugače in zopet na Mangrtsko sedlo, a takrat ga bom prekolesaril.
Se vidmo...

Še nekaj slik..

1 Del dopusta

Ker nama je vreme zafrknilo dopust v Franciji in Italiji (camonix in brenta), sva se odločila da jo mahneva na Hrvaško na Brač.
Zelo enostavno, napokala sva se vzela vse potrebno za lenarjenje in odšla. Prou dobr je bilo po petih letih aktivnih počitnic enkrat počivat, no pa ni bilo lihk tako, seboj sem vzel opremo za potop na dah in bil presenečen, da se lahko še tako globoko potopim. Šibala sva okoli plavala tako da prav primiru nisva bila.

Seveda, pa nebi bila midva midva, če nebi zopet nekaj pogruntala in to je, da se naslednje leto vrneva na Brač a tokrat s KiteBoardom, saj naja je 2 dni opazovanja kajtarjev čisto prevzelo in zato že gledava za opremo.

Pa je prvi del dopusta kaj hitro minil in zato sva jo ucvrla domov.
A ker sm sam že pred dopustom načrtoval turo in mi je vreme vse pokvarlo sm jo izpeljal med obema dopustoma.

Še nekaj slik: