Plezalna stena zopet obnovljena

Kot vsako leto sem tudi letos čez poletje odstranil grife s plezalne stene.
Steno na novo pobarval in ker sem se letos igral z poliestrom, sem naredil poizkusno plast na steni, bomo videli, kako se bo obnesla, potem bom pa drugo leto preplastil še ostali del.
Sm se pa odločil da bom postavil veliko več grifov za ledni trening kot lansko leto.

Z masivne smreke ( ker je les mehkejši in se cepin lepo prime)  sm naredil "paklce" in jih privijačil na plezalno steno.
Poleg kupljenih grifov, sem dodal še nekaj narejenih grifol, ki sm jih naredil sam med poletjem.

Tako stena je pripravljena sedaj pa vsak dan po ene pol ure plezanja pa bom pripravljen za zimo.



Še nekaj slikc:

TOSC

Nedeljsko lepo vreme naja je kar vabilo v hribe, zato sva se odpravila pogledat na Pokljuko.
Polno ljudi je bilo zato sva se odločila da štartava s Planine Konjščice. Vroče k 100 vragov a vseeno sva narekovala svoj tempo. Na poti do Studorskega prevala sva srčavala polno ljudi, 100 žensk na Triglav je zapuščalo gore;).
No pa tudi do odcela za Tosc sva jih veliko srečala. Ko pa sva desno zavila v ornk breg ni bilo nobenega več. Prav tišina je bila in tako vse do vrha.
Ko sva se na vrhu ozrla k Triglavu so oblaki zakrivali vrh. Kredarica pa je bila še v soncu. Kar malo je zamrazilo ko se je sonce skrilo. Po nekaj minutnem počitku sva jo ucvrla nazaj.

Na vrhu sem iskal prehod kje zavraga prideš z Velikega draškega vrha na Tosc, no kasneje pa sem prebral pri Markotu in Marjani.

Pot nazaj dol je bila super ker ni bilo toliko ljudi. Spodaj na planini Konjščici sva zaman 5 minut čakala da bi se nama pastir usmilil in kaj ponudil a je imel opravka z ostalimi in naja ni "šmirglal" pol sva pa raje sestopila in šla na kafe v hotel. Opazovala trening biatloncev in uživala na sončku.

Kolesarska tura na Sv. Jošt

 
Po malo daljšem spancu do 9h sva se odpravila z Ljubljane v Železnike.
Nabasala ruzak in napolnila vodne mehe ter jo ucvrla proti Dolenji vasi ter ob gozdu do Ševlj.
Ter naprej do Knapov, Bukovščice, Strmica pa v klanc v Čepulje in naprej proti Javorniku . Od tam pa sva mahnila levo v še bolj strm klanc na Sv. Jošta.
Zgoraj je lepa cerkvica, in še lepši klanc , hehe
Po Kofetu in Radlerju se še malo martinčkava na soncu in opazujeva svate, ki so prihajali k cerkvi.
Saj je soboto, povsod poroke ;)

No pa se nato odločiva da nazaj ne bova vozila po isti cesti in jo pri spustu ubereva na planinsko pot na Sv. Mohorja. Tam pa po singlci prečiva gozd in prideva na cesto kjer gre mimo Mohorja. Odpirajo se lepi razgledi in travnata pobočja. Sonce žge midva pa pritiskava na pedala saj je bilo klancev še in še.
A na koncu sva poplačana z dolgim spustom(Topolje) v dolino Selca. Kjer se zopet ženijo. Pa naj kdo reče, da je manj porok. Ravno obratno.

No pa sm pozabil povedat, da sva imela prvi gumi defekt ever ;) in to majhna luknjica, ki sm jo komaj našel za povrh pa je bila še gumilenznga suha, kaj sm naredil potem - mc Gajver ;) tejp dela čudeže

z vrha

Še nekaj utrinkov:

Košutnikov turn 2133 m.n.v

Lepa nedelja naja je zopet popeljala v hribe a tokrat na Košutnikov Turn ta je najvišji vrh v najdaljšem slovenskem grebenu Košuti. Z vrha je lep pogled proti celotnemu grebenu.

Pot ni zahtevna a sva si jo midva malo podaljšala saj sva skrenila bolj levo in obdelala še nekaj grebena.
Videla sva tudi kako prihajajo z avstriske strani po ferati. In se odločila, da jo naslednič napadeva.

Kljub včerajšnjem kolesarjenu jo jelovici in soriški planini sva z vrhom opravila kar hitro in kar v dobrem tempu. Zopet je Metka narekovala tempo, ki pa ni bil mačji kašelj ;)


Nekaj slik:

Grintavec - TAhitra

Vstaneva ob 6h, še vs zaliman vozim do kmetije Suhadolnik, tam se krave že lepo pasejo.

Midva pa pot pod noge in gremo naukreber. Metka kot je navada vedno hodi prva in tudi tokrat je.
Tempo je bil kar dobr, a tega sm se zavedal šele pri Cojzovi koči  na Kokrškem sedli. Pogledam na uro in lejga, porkaflik sej sva rabila samo 1:45min, ˝kam se ti mudi Metka?˝, ˝Nikamor sej samo hodim¨ pravi.
Hm, ok Pa greva not na en čaj in ga hitro zlijeva vase zamenjava majice in jih dava sušiti na peč, ker so jo zakurili, čud ne. No ja pihalo je zunaj pa ni bilo tako toplo.
In jo pičiva proti vrhu, hm kje pa sva se prašam po eni uri, pa ne zezat, da sva že na vršnem delu.
Po 1:20 sva bila že na vrhu in jedla sendvič.
Noro skoraj bi potolkla rekord izpred 10 let nazaj ko sem šel z Martino Č. in sva rabila samo 2:55.

No pa se je splačalo kljub temu da je bila megla na vrhu se je po nekaj časa ko sva jedla razkadilo pa še sonček je posijal.
Sestopila sva v kočo in naročila zaslužen turški kafe ter kolesarja :)
Bila je super tura



Najvišji vrh Kamniških in Savinjskih alp visok 2558 m.n.v.
 Še nekaj o vrhu in poteh

Slike s ture: