Prvi spust na drugem snegu :)

 Že ceu teden sem gledal na kamere kako in kje se bo dalo bordat.
Ker je sneg precej težak v Julicih pa ker ga je nametalo kar nekaj in ker sva bila že na Mojstrovki sva tokrat skočila na Dovško Babo, ki je še najbolj varna.

Nedelja zjutraj razmere tako tako. Saj je bilo višje zgoraj toliko megle, da bi jo lahko z nožem rezal.
Ker sm se odločil, da letošnjo zimo ne grem brez borda nikamor je bila to prava odločitev.
Spodaj si ga oprtam, Metka malo čudno gleda in pravi "pa kaj boš to gor nosil". Bo pa dobr trening, če se ne bo dalo v dolino. 
Zgornji del prima malo trdo a vseeno fantastično potem pa tja do zadnjega ovinka še boljše, spodaj pa je zgleda že namočil dež in ni šlo nikamor ;(

A za prvič fantazija, Okrobra na dili to še nism bil.
Uglavnm letos bo pestro!!

Pripeljala  sva se tri ovinke pred zadnjim parkiriščem, če nebi bilo toliko vej in polomljenih dreves bi prišla do vrha.
Avto pa je bil potreben čiščenja ;)
Srečala sva še vztrajne padalce a so zaman nosili vreče do koče, ker so jih potem nesli tudi v dolino. Dobr trening.

Še nekaj slik pa TLAKELE

Veliki vrh nad Kofcam in Kofce gora

 Sobota zjutraj: zadiši po kavi
Pojeva zajtrk in napokava ruzak. Kam pa zdej, zunaj mrzlo. Nč se bo treba toplo oblečt.
Odpeljeva se v Podljubel in od tam nadaljujeva do doma na Kofcah ter naprej po prečki levo do vrha.
Brije k pri norcih. Doseževa vrh in se skrijeva v zaveterje. Lepi razgledi. Zopet sva bila nagrajeta tako kot letos že nekajkrat. Šajba bi rekel, vse se je videlo, res lepo.
Sestopava po celemu grebenu do Kofce gore a na Kladivo se nama ne sliši zato se odpraviva h koči na zaslužen kofe.

Še nekaj slik: TUKAJ

Prvi sneg - pogledat kakšne so razmere

 Že v soboto mi je bilo jasno, da Nedelja nikakor ne bo padla v vodo za v hribe.
Kot sem trobil cel petek, da bo sneg in da bo enkratno. Točno tako je tudi bilo.
V naše kraje je prišla zima in to se dobro vidi in tudi čuti v visokogorju.

Zjutraj narediva čaj, pobaševa termosko in brž na Vršič.
Ker je dovolj časa se vstaviva še na turškem kafertu pri Maretu ( Koča na gozdu).
To je cena za kofe ne pa tista k jo dajejo v drugih kočah-sej niso normalni. Naj jim bo to za vzgled.
Uglavnem postrežba enkratna, rečemo še nekaj besed nato pa jo ucvreva proti vrhu. In se odločiva da napadeva Malo Mojstrovko.

hm...pobiralcev parkirnine ni več" jih je zazeblo?" hehe
O saj jih je res, mraz je bil in pihalo je. Hribi pa pobljeni, super.
Hitro se obleceva in jo mahneva naukreber.
Do vratc je kar pihalo višje pa je bil sonček in je bilo prav lepo, v zgornjem delu je še pihalo.
A kljub vetru je bilo prav lepo, če ne drugega je to prvi sneg ;)

Nekaj utrinkov:
STISNI

Mačkov graben - hitra kolesarska tura

Zadne dni lepega vremena sem izkoristil še za zadnjo kolesarsko turo na našem koncu.
Kajti na primorskem se šele sedaj začne, ko je sonce popustilo.

Po šihtu sem napokal kolo v avto in se odpeljal do Polhovega gradca. Tam pa s kolesom v breg v Mačkov graben. Tradicionaln vzpon , ki sem ga že večkrat odpeljal BP. Spodaj je šlo k za stavo, zgonji del pa sm se mal matral saj je bila cesta suha in makadam je bil našodran. Zato je kolo zakopaval. Kljub temu sem se pripeljal do vrha a sem vmes 2 krat stopil na tla. A nič ne de. ;)

Do kmetije zgoraj mi je nagajal šodr. Potem pa je šlo gladko.
 Kaj hitro sem bil na Gontah. Tam se malo odpočil in brž v dolino.
Spust je bil fenomenaln

Za zadnjo turo na tem koncu kar lepo, saj so bili tudi razgledi, ko sem šel do kmetije enkratni.

Nekaj utrinkov:

Ojstrica 2350m.n.v.

Ojstrica zadnji večji vrh s svojo značilno piramidasto severno steno, ki je visoka 600m in se spušča v Logarsko dolino. Vzhodno pobočje pa strmo pada v Robanov kot. Tukaj je kar nekaj lepih plezalnih smeri.

Npr.: Smer Herle-Vršnik, Iva Reye, Desna smer in Ogrin - Omersa

Midva sva se pripeljala pod  planino Podvežak (1564m.n.v.) in od tam začela z vzponom in preko Male Ojstrice ( 2017m.n.v.) na Ojstrico. Tempo sva imela kr taprav. Tako da vsa v 2h in pol že stala na vrhu in se basala s sendviči ;)

Za dol pa sva izbrala drugo pot, pot ki gre proti smeri kjer je bilo lepo vidno Kamniške in Savinjske alpe in pride direktno k Kocbekovem domu.Razgledi zgoraj so bili fenomenalni, tudi dan je bil lep.
Pot je precej našudrana zato bi priporočal čelado. Saj je sama gora kar ornk šodrasta.


 Zgoraj na travniku pri Kocbekovem domu je celo nekdo kampiral. Mogoče se je pa pripravljal za najvišji nogometni turnir, hehe


Pri domu nekaj spijeva in si privoščiva kofe nato pa jo pičiva v dolino.
Prav lušno in ornk vroče je bilo.


Utrinki so tukaj:

Stol po skoraj 10 letih čakanja

Prejšnji vikend sva jo v nedeljo mahnila na Stol, sam sm ga hotel obiskati že skoraj 10 let nazaj, a zaradi nezahtevnega pristopa sem dal potem  prednost ostalim vrhovom.

Prav lepa sončna Nedelja je bla midva, ko vedno nisva hitela zato sva s parkinga štartala ob 10:00.
Kot naročeno še predno zapustim cesto srečam Edota  - majsta vseh majstov s sinom sta si vzela dva dni lepega potepanja po hribih.


No pa brž zagrizeva z Metko v breg, prehitiva vse živo in malo pred vrhom se odločiva, da jo usekava kar na gliho. Po travah in skalovju hitro doseževa vrh. Porabila sva 2h in pol,od avta do vrha - dobr ni slabo. Zgoraj pa fronta ljudi. Lepo vreme in zadnji vikend odprta koča je privabila množice.
 Pojeva sendvič nekaj popijeva in jo "ucvreva" proti koči.
Tam se malo bolje namestiva in loviva sončne žarke. Se pa čudiva cenam kafeta saj so v kočah dragi kot bi kupoval v Italiji ali Avstriji. Uglavnm ni ga čez turškega zato pade kava.
Nakar sestopiva.
Sestopiva po drugi poti in si dobro ogledava še Vrtačo in Begunščico.
Dan je bil enkraten, midva pa se na koncu podava še v gostilno na zasluženo kosilo :)

Ene par slik: