torek, 26. oktober 2010

Občutki po maratonu


Ni enostavno bi rekel Max.
In tudi res ni, letos je bilo bolje ker smo bili razvrščeni po conah in se niso nič zaletavali.
Ampak asfalt je za kolena smrt, zato sem imel še včeraj vse trde kolena.


Moram pa povedat, da mi letos ni šlo tako kot sem pričakoval. Nevem kaj je vzrok mogoče težave s hrano in pijačo na samem maratonu, premajhen vnos hrane. A vendar sem zadovoljem. Saj sm tekel sam, letos se mi ni pridružil nihče, ki bi mi narekoval tempo.
Skratka, sem se že skoraj čisto regeneriral.
Tekla sta tudi Irena in Grega. Obema čestitke še posebej pa Ireni saj je kljub temu, da je imela poškodbo kolena pred meseci tekla in imela izjemen čas. Grega jo je ves čas spremljal in prišla sta v cilj brez kakršnihkoli problemov.

Sedaj pa že brskam po netu glede gorskega teka. Nekako se mi zdi, da mi bo to bolj ležalo.



Rezultat sem popravil za 4 minute kar je tudi dobro, ta rezultat bo tudi ostal nekaj časa, saj naslednjih 5 let ne bom tekel na Ljubljanskem maratonu.


Ko tako pišem mi misli že uhajajo na bela pobočja in zaledenele slapove. Zima prihaja...

 
                                                                                Višarje 26.10.2010 Ura:8:51

Ni komentarjev: