ponedeljek, 14. november 2011

TRIGLAV - šajba in hud vetr


No pa sm se le dobro zmenil z unim gor, s sotrpinom Edi-jem sva jo ob 4:15 mahnila s Krme, vse tiho je bilo, meglano a pri pastircih se je že pokazalo, da danes v megli ne bova več.
In res, zgoraj nevrjetn pogled ja vzhajajoče sonce, lepote narave, ki jih doživiš samo zgodaj zjutraj tako visoko.
Snega ni prav veliko a kljub temu zimska oprama ni odveč tudi za na Kredarico.
Komaj so na Kredarici vstali midva pa že gor, še vsi zaspani so hodili s koče.
Sonce je že takoj dobilo svojo moč in začelo sijati. Popijem turško kavo, pojeva juho se malo bolj oblečeva in jo ucvreva proti vrhu.

Prečka je bila za Edo-ta prevelik zalogaj saj je bil sneg prheh in ni bilo velikega oprijema.
Pospremim ga nazaj do prvih klinov. Nato pa kot ptica ki leti v nebo, svobodno proti vrhu.
No malo sm se testiral kok hitr gre, ampak nč okol govort, hehe :)
Dobr sm jo žgal
1h gor in malo manj dol. Gor je pihalo da je kej. Kot bi bilo konc sveta ampak na nebu pa čista jasnina.
Prvo kar mi je prišlo na misel je bilo to, da se bom takoj spravil v stolp. In res saj 15 minut sem bil v stolpi popil čaj nato pa brš nazaj na Kredarico, ker me je tam že čakal Edo in me od spodaj gledal.

Pridem dol pa prav" sm te gledal kva je s tabo a si gor laufal?" ne ne sam mal hitreje sm šel, da ne boš tok dolgo čakal ;)
Skratka uživava še ene 45 minut na Kredarici v soncu potem pa v dolino. In na zasluženo papico.
Razmere od Kredarice proti Triglavu:
Sprva dve prečki precej puhast nesprijet sneg ( kr leze vse), potem pa višje gor led, zmrznjen sneg ( lepo za popikat ) in nekaj plezanja po skalah. Prav veliko klinov ni zunaj saj od začetka ne, zgoraj pa jeklenice štrlijo vn.


ŠE NAKAJ SLIK ZA DRAŽENJE : tukaj

nedelja, 13. november 2011

Viševnik - hitra


Vikend nazaj sva kljub slabemu vremenu in megli na pokljuki sva odšla na en hitri trening ( od avta pri žičnici pa do vrha v 58 minutah- ni slabo ;)). Sprva je še kazalo da bo zgoraj lepo a se je vse zagrnilo in zgoraj sva bila v megli, mrazu in še vetr je pihal. Nič kaj prijetno. Spila sva vsak en lonček čaja in v dolino.
Ko sva se vsedla v avto pa je začelo rositi, ravno prav sva prišla.

Zato sva jo hitro popihala v dolino k avtu in jest k EMI.
Seveda sva si prislužila tudi turški kofe :)

Upam da bo drugi vikend lepši




                                            Vrh v megli

petek, 4. november 2011

Špik hude police

Med prazniki sva kar nekja hodila a bom izpostavil samo ta vrh

V dolino Pecol naja vleče in zato sva se odločila da jo mahneva na one konce.
Pa je bilo prav lušno poleg lepega vremena sva občudovala tudi živali in naravo ki se tako lepo spreminja v tem letnem času.

Bilo je kar nekaj snežnih flik.




 
 


Še nekaj slik  TU

sreda, 26. oktober 2011

Prvi spust na drugem snegu :)

 Že ceu teden sem gledal na kamere kako in kje se bo dalo bordat.
Ker je sneg precej težak v Julicih pa ker ga je nametalo kar nekaj in ker sva bila že na Mojstrovki sva tokrat skočila na Dovško Babo, ki je še najbolj varna.

Nedelja zjutraj razmere tako tako. Saj je bilo višje zgoraj toliko megle, da bi jo lahko z nožem rezal.
Ker sm se odločil, da letošnjo zimo ne grem brez borda nikamor je bila to prava odločitev.
Spodaj si ga oprtam, Metka malo čudno gleda in pravi "pa kaj boš to gor nosil". Bo pa dobr trening, če se ne bo dalo v dolino. 
Zgornji del prima malo trdo a vseeno fantastično potem pa tja do zadnjega ovinka še boljše, spodaj pa je zgleda že namočil dež in ni šlo nikamor ;(


A za prvič fantazija, Okrobra na dili to še nism bil.
Uglavnm letos bo pestro!!

Pripeljala  sva se tri ovinke pred zadnjim parkiriščem, če nebi bilo toliko vej in polomljenih dreves bi prišla do vrha.
Avto pa je bil potreben čiščenja ;)
Srečala sva še vztrajne padalce a so zaman nosili vreče do koče, ker so jih potem nesli tudi v dolino. Dobr trening.

Še nekaj slik pa TLAKELE

sreda, 19. oktober 2011

Veliki vrh nad Kofcam in Kofce gora

 Sobota zjutraj: zadiši po kavi
Pojeva zajtrk in napokava ruzak. Kam pa zdej, zunaj mrzlo. Nč se bo treba toplo oblečt.
Odpeljeva se v Podljubel in od tam nadaljujeva do doma na Kofcah ter naprej po prečki levo do vrha.
Brije k pri norcih. Doseževa vrh in se skrijeva v zaveterje. Lepi razgledi. Zopet sva bila nagrajeta tako kot letos že nekajkrat. Šajba bi rekel, vse se je videlo, res lepo.
Sestopava po celemu grebenu do Kofce gore a na Kladivo se nama ne sliši zato se odpraviva h koči na zaslužen kofe.



Še nekaj slik: TUKAJ


sreda, 12. oktober 2011

Prvi sneg - pogledat kakšne so razmere

 Že v soboto mi je bilo jasno, da Nedelja nikakor ne bo padla v vodo za v hribe.
Kot sem trobil cel petek, da bo sneg in da bo enkratno. Točno tako je tudi bilo.
V naše kraje je prišla zima in to se dobro vidi in tudi čuti v visokogorju.

Zjutraj narediva čaj, pobaševa termosko in brž na Vršič.
Ker je dovolj časa se vstaviva še na turškem kafertu pri Maretu ( Koča na gozdu).
To je cena za kofe ne pa tista k jo dajejo v drugih kočah-sej niso normalni. Naj jim bo to za vzgled.
Uglavnem postrežba enkratna, rečemo še nekaj besed nato pa jo ucvreva proti vrhu. In se odločiva da napadeva Malo Mojstrovko.



hm...pobiralcev parkirnine ni več" jih je zazeblo?" hehe
O saj jih je res, mraz je bil in pihalo je. Hribi pa pobljeni, super.
Hitro se obleceva in jo mahneva naukreber.
Do vratc je kar pihalo višje pa je bil sonček in je bilo prav lepo, v zgornjem delu je še pihalo.
A kljub vetru je bilo prav lepo, če ne drugega je to prvi sneg ;)

Nekaj utrinkov:
STISNI

nedelja, 9. oktober 2011

Mačkov graben - hitra kolesarska tura


Zadne dni lepega vremena sem izkoristil še za zadnjo kolesarsko turo na našem koncu.
Kajti na primorskem se šele sedaj začne, ko je sonce popustilo.

Po šihtu sem napokal kolo v avto in se odpeljal do Polhovega gradca. Tam pa s kolesom v breg v Mačkov graben. Tradicionaln vzpon , ki sem ga že večkrat odpeljal BP. Spodaj je šlo k za stavo, zgonji del pa sm se mal matral saj je bila cesta suha in makadam je bil našodran. Zato je kolo zakopaval. Kljub temu sem se pripeljal do vrha a sem vmes 2 krat stopil na tla. A nič ne de. ;)

Do kmetije zgoraj mi je nagajal šodr. Potem pa je šlo gladko.
 Kaj hitro sem bil na Gontah. Tam se malo odpočil in brž v dolino.
Spust je bil fenomenaln

Za zadnjo turo na tem koncu kar lepo, saj so bili tudi razgledi, ko sem šel do kmetije enkratni.

Nekaj utrinkov: