Vošca (1737 m)

Po včerajšni turi sva tudi danes malo dlje poležala in na koncu le odšla proti Kranjski Gori. Seboj pa vzela vse od cepinov, derez, lednih vijakov do boarda.
 Avto je bil nabasan kot bi se selila, jaz pravi temu "selitev narodov" hehe ;)

Pa sva že doma gledala v zemljevid in se nekako nagibala na nižji a vseeno zanimiv hrib. Na primer Vošco ali pa Trupejevo poldne, nekaj kar meji Avstrijo. In je padla odločitev, ko sva se pripeljala do Srednjega vrha.
Tam srečava domačina, kjer nama točno pove, kje se gre in nakoncu še sam stoji na vrhu, kljub temu, da je bil že velikokrat. Res prijazen možakar, nama razkaže in pove vse hribe tam okoli. Nato pa se odpravi v dolino. ŽMidva še nekaj časa postojiva na vrhu, ker je bil razgled res fenomenalen. Sam sem trogal gor še board. A ni mi bilo žal, saj sm se po kar treh lepih flankah spustil in užival v ravno pravšnji trdoti snega. Mestoma mogoče malo ledeno. Po sestopu čez gozd in po travnikih zopet prideva do avta.

Begunščica - Centralna grapa

 Ker sva kar dolgo spala sva se naposled le odločila, da jo mahneva v eno grapo in zato sva si izbrala Begunščico, a nisva se še odločila v katero grapo greva.
Zaradi mojega slabega zdravja sva se odločila, da bo za danes dovolj Centralna grapa.
Spodaj srečava Aljaža, ki se je urno podal v breg, pa kdo bi njemu sledil saj gre kot raketa.
Midva sva kot ponavadi pobasala vse potrebno in odvihrala do šentanskega plazu. Potem pa pred postajo žičnice v hrib. Sprva je bilo malo kložasto nato pa zelo ledena skorja, ki se ni predirala. No bolje, ko sva šla v grapo bolj je bil sneg puhc. Nekje sredi poti v grapi pa že srečava Aljaža, ki šiba v dolino. Ni kej hitr je bil. Zadnji dela sva šla namesto naravnost v levo in prišla vn malo pod vrhom.

Zgoraj je bil sonček, malo postaneva se odžejava in brž v dolino a tokrat izbereva pot po šentanskem plazu. Tam pa si ogledava še nejkaj grap med jimi tudi Lenuhovo grapo, ki pa je v levi varijanti imela skalnat skok, in je očitno delala preglavice trem alpinistom.
Midva pa sva zaključila turo z vročo čokolado v Tržiču.
Še nekaj slik:

Zelenica v soboto

V avtu je kazalo -9°, ko sva začela hoditi ni bilo tako mrzlo, a čez čas je postalo svinsko mrzlo.
Pa nama je bil že žal, da nisva šla z boardom, kajti po petkovem sneženju je bilo kar nekaj pršiča tja do 30cm.
In kar nekaj boarderjev je bilo tam.

Žal tudi grape so dobile obilico snega in konec je veselja za nekaj časa, dokler se sneg ne uleže.
Dva sta se s smučmi prebila do centralne grape a sta se nato s smučmi spustila v dolino.
S šentanca je bilo polno sledi smuči. Zgoraj grede naju dohitijo in prehitijo trije turni smučarji, ki so trenirali, saj so jo žgali na polno, potem pa dol in še enkrat gor. 
Midva sva šla samo na ogled in sva odšla samo do doma ampak tudi ta je bil zaprt, sramota.
Potem se pa sprašujejo, da ni prometa. Kljub temu, da ga prenavljajo bi bil lahko odprt.

Pa sva se obrnila naredila nekaj fotk v steno zato da vam jih posredujem in odšla v dolino.
Nato pa na vročo čokolado v Old English pub.

Ledni Trening v Petek

No, ko vsi, ki smo v službah že komaj pričakujemo ta dan, ki se mu reče ... pa kaj bi govoril, petek vendar.
Sem ga tudi sam, nekateri so odšli po kafičih drugi na koncert Guette, midva z Maxom pa na trening v Medvode.

Še tako lepše je bilo ker je padal sneg in to ornk.
Tam srečava še Sebastjana, ki se je ravno odpravljal domov.
Tako, da sva bila spet sama in to naspidirana saj sva plezala kot nora in to brez premorov do malo čez 23h uro.

Super je bilo.
Nekaj slik za piko na I :

Pripravniška grapa

 Nedelja ura je 7:00 gremo s postelje, čas je za akcijo.
Hehe, ne tisto k vi mislite.
Po obilnemu zajtrku si napokava ruzake in se odpeljeva do Mareta - Koče na gozdu.
Hitro se opremiva in jo mahneva na Vršič.
Na parkirišču srečava Izo in seveda še nekaj sotrpinov med njimi tudi Kruhi-ja.
A oni so s smučmi, kljub temu se ne dava in jim do vrha Vršiča dihava za ovratnik.

Nekaj fotografij na vrhu Vršiča pa brž dereze na noge in gasa v breg.
Tempo imava kar dobr, zato jo pičiva kar na gliho.
Medtem opazujeva skupinico, ki se počasi bliža vratcem.

Ko prispeva do pod grape zamenjava palice za cepine in kaj hitro sva v strmini.
Grapa je res odlično narejena, razmere prave, zato se ne ustavljava samo v enakem tempu popikava po grapi.
 Zgoraj se je že naredila opast samo vprašanje časa je kdaj pade.
Na vrhu grape piha, odpre se lep pogled na Mojstrovke, a tja naja ne vleče saj sva bila že velikokrat tam.

Pri sestopu je malo pod vratci smučarja odneslo v trd kanal in grdo pade, takoj sva mu pomagala saj je imel čisto presekan nos. Smučko pa mu je odneslo nižje.
Kaj hitro ga Metka obvije in nato z derezami nadaljuje pot navzdol. Midva pa pri sestopu še pobereva drugo smučko in jo neseva v dolino.
Zelo hitro se ti lahko naredi nesreča in lepo je če ti kdo pomaga.
Gospod se nama je potem zahvalil za pomoč in oddrvel v Jeseniško bolnišnico.

Midva pa kot vedno na štrudl in turšk kafe k Maretu v Kočo na gozdu.

Vreme se je izboljšalo, kdo bi lahko sedel doma?

Jaz že ne !!!
Po petkovem treningu na Ledinčku v Medvodah, kjer je Max pokazal, da še ni za staro šaro.
Sva se danes z Metko odpravila na preverjanje snežne odeje na Vršič.

Ko sva prišla na Vršič nama je bilo precej jasno, da jutri zabredeva v kakšno grapo, saj so razmere več kot dobre. Spodnja podlaga je ravno prav trda na momente še preveč, zgoraj pa je pršič, višje pa je veter naredil svoje in je tudi zgornja plast trda. A vseeno je pametno biti pazljiv.



BlogThis!