Danes sva malo dlje poležavala in se potem na hitro odločila
za eno tahitro na Dovško Babo.
Res je bila hitra. Pripeljala sva se do koče, ki je na prodaj. Nato pa urno z ornk tempom do koče pod vrhom.
Pri koči je lepo sijalo sonce. Lep razgled sva imela na streho Slovenije.
Lepo je bilo opazovati jadralna padala, ki so švigala mimo koče.
Vrh
Zgoraj srečava tudi dva kolesarja, ki sta prišla po poti, zelo sta bila zgovorna in debata nanese na ladralno letalstvo saj sta tudi sama v tem športu. Malo nama razložita določene stvari. Povesta nama da se bosta spustila po strmi poti s kolesom in tudi že pripravljata ščitnike.
Po enournem mrtinčkanju se odpraviva v dolino.
Sestopiva kar po strmi varjanti. Zopet imava kar ornk tempo.
Pri avtu se strečava z enim od kolesarjev in nama pove da je zlomil ogrodje kolesa.
Hm... Kolesarjev je kar veliko, v razmislek sem vzel da bi tudi sam probal vzpon s kolesom.
Pa bi šlo.... bom pa videl drugo leto.
Krasn dan sva zaključila s kavo
Ni komentarjev:
Objavite komentar