Butinarjeva grapa naravnost in Loška smer ( osCAR in moja malenkost)

 Po službi mahneva z Oskarjem na Vršič.
Najprej mu pokažem kje vse so grape in nato jo mahneva v Butinarjevo grapo.
Se pozna, da že dolgo ni plezal, ker mu je bilo vse novo, a je hitr padu notr.
Razmere enkratne, osrednji del Butinarjeve grape lepo trd. Pa sva šla do skoka, potem pa v levo in po prečki nazaj v osrednji del. Tam pa je bila plezarija fenomenalna, saj se je čez trd sneg naredil led in je šlo naukrebr k puščica. Majstr vseh solerjev Oskar se je dobr odrezal za prvič in me pozitivno presenetil saj ima kondicije kok čš.  ;)

 Na vrhu se malo razgledava in opazujeva še grapo, ki meni ne da miru ko sem v teh koncih, a jo noben ne pleza ( podvig za naslednič, ko bo več časa ).
Potem pa jo mahneva proti Pripravniški grapi in sestopiva po njej. Opast je že astronomska in je kar malo strašna ;)
Po sestopu ugledam levo od Pripravniše grapo - Loško smer.

 Napadem jo sam, Oskar pa opazuje in naredi še nekaj fotk. cca. 20min po vztopu v smer sem že na vrhu pri opasti.
Razmere v Loški smeri: spodnji del mehko, bolj ko greš višje bolj je trdo, čisto zgornji del pa je kložast in nevarn, pa še opast visi nad glavo. A smer je bila enkratna.

Potem sem zopet sestopil čez Pripravniško grapo in dohitel Oskarja, ki je že sestopal.
Lepo izkoriščen dan sva zaključila pri Aljažu na kuhanem vinčku.

Še nekaj utrinkov: