Že v soboto zvečer smo se pripravili in napokali vse v avto.
Ob 00:45 štart preko Karavankn tunela do Kalsa.
Že, ko smo se pripeljali na parkirišče je bilo ornk polno, na cesti sicer nobenega ni bilo, zato je bila vožnja prav fletna.
Prvi del je bil kar naporn saj sem bil še ves povalan od avtomobila potem pa direktno v hrib.
No kljub temu je šlo in smo do Studlhutte prišli v 1h in 40 min.
A ko smo počasi prihajali do koče se je z nje usulo ljudi. So že odhajali proti vrhu, proti koči pod vrhom
Erzherzog Johann Hütte, 3.454 m. Tudi mi smo se samo ustavili na enemu čaju in jo ucvrli naprej. Pogledi so se počasi začeli odpirati, sonce pa je začelo kukati iza bližnih hribov.
Prav lepo je postalo a tudi malo bolj mrzlo. Pred ledenikom smo nadeli dereze in se navezali ter se odpravili naprej po snežišču do skalovja, ker pa smo bili hitri smo prehiteli kar nekaj navez. Potem je sledilo prečenje po skalovju, sam sej na nogah pustil dereze saj mi je bolj ugajalo.
Kar hitro smo prišli do vrhnje koče Johnn Hutte ( Adlerce). Tam pa zopet lepi razgledi naokili. A na vrhu pri koči je bila že gneča.
Po okrepčilu smo se odpravili naprej. A bolj počasi in previdno.
V koluvarju zgoraj je bilo navez -morje. Nekdo je celo zdrsnil nekaj metrov nižje, saj se je zgornja plast snega stopila spodaj pa je bil črn led. Ker so tako mečkali smo jih nekaj kar prehitieli, a višje gor je bilo to težje saj so bile skale malo mokre bilo je vmes tudi nekaj snega.
Kar naenkrat se ozremo dol in vidimo kako se dviga megla- zanimivo pohiteti bo treba.
Pa smo prišli do malega Glossglocknerja in se ozrli proti vrhu, tam pa katastrofa.
Toliko folka nism videl v hribih že dolgo. Takoj smo se odločili, da sestopimo saj bi bilo čakanje, ki bi po ocenah Ivana trajalo lahko tudi 2h prenevarno ker vreme ni bilo videti stabilno.
Brž smo se obrnili in sestopili.
Na sestopu je bilo zanimivo saj je v kolovarju že tekla voda, potoček, zato smo se držali leve strani kjer je bila odlična skala za sestopit.
V koči smo če malo posedeli in se nato pripravili za sestop. Sam sestop nič takega samo to da je začelo pihati in mraz je pritisnil pa tudi megla se je že motala okoli nas.
Nižje dol smo slišali helikopter ki je potem pristal pri koči studlhutte.
Kdo bi vedel mogoče so pa koga reševali pa ga zaradi megle niso uspeli potegniti s stene.
Naša pot se je zaključila v dolini kjer smo občudovali svizce, ki so imeli mlade.
Nato pa na pot proti domu in v Radovljici na zasluženo večerjo ;)
grossglockner
Še nekaj slik:
Ni komentarjev:
Objavite komentar