Že 3 mesece nazaj sva Metkini kolegici Maji in njenemu možu Janezu obljubila, da bomo skupaj napadli streho Slovenije. In tako je bila napoved za soboto enkratna, zato smo se opravili. Z njima pa je šel tudi sin.
Ob 6h smo začeli s Krme kjer je bil parking že kar lepo poln.
Tempo je bil kar solidn.
Na poti navzgor smo opazovali svizce, ki so lezli z lukenj in se povzpenjali po skalovju.
Višje od pastircev je tudi malo zahladilo, saj je pihal veter, ki pa je bil močnejši na vrhu Triglava.
Ko smo prišli do Kredarice je prav sedla ena goveja župa ;) Vedno si jo naročim saj je fantastična in seveda ti da novo energijo za nadaljevanje.
Naprej pa svo morali biti bolj pozorni saj je bilo kar nakaj ljudi in se je bilo potrebno umikati. Tudi Maja je brez težav poplezavala ob jeklenicah, če bi jo kdo videl bi rekel, da je bila že večkrat na vrhu. Veselje je bilo na vrhu, a višinske geste ( s štrikom po rit ) nismo opravili.
Seveda fotoshooting na vrhi obvezno za spomin.
Je pa novost na Triglavu, saj se je nekdo dobro spomnil, dečko prodaja pjačo točno navrhu pri stolpu.
Dec je faca. Naredili smo še nekaj slik je pogovorili s pobčem in odbrzeli nazaj proti Kredarici.
Ko smo se vračali se mi je zdelo da je bila gneča za na Triglav še večja. No pa saj je bilo vreme božansko.
Predno smo sestopili v dolino sva z Metko odšla še v cerkvico in se spomnila Zlatota, ki je zelo rad zahajal sem gor.
Po dolgem sestopu smo si noge namočili v vodo pri parkirišču in jih malo osvežili nato pa vsi sestradani v picerijo, da smo si napolnili baterije ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar