Vroče in precej soparno vreme me ni sprva nič motilo.
Kot izstreljena puščica sem prišel na vrh Toškega Čela.
Tam pa se je začelo. Levo okoli hriba ter spust do prvih hiš je bil enkraten potem pa sem prišel v neko vas in od tam peljal skoraj do Gaberj. Od tam pa desno v gozd in to pragozd ( Jarčji potok ), hehe. Se pa vidi da so opravljali sečno dreves saj je cesta na V. vrh ornk zrita, a kljub temu sem prišel kar visoko, s kolesa sem stopil, ko sm dobil vejo med vilice. Tako se je začelo moje tavanje po gozdu ( Ravnik ). Nakar sm potem le prišel ven pri Žirovniku kjer greš mimo manjšega plezališč, ki ga je naredil kolega Đoko. Tam pa se par metrov peljem po cesti ( na moji desni ( Sv. Jurij ) in desno zavjem v vas Hruševje, pa se po lepi cesti peljem naprej in kar naenkrat zagledam kmeta s traktorjem, pa mi pravi ˝lejga glejga˝ in se obrnem. Kdo bi si mislil na traktorju je bil sodelavec s prejšne službe Mare. Malo se pomeniva, mi pove kje moram prečkati in nato oddrvim čez vas Selo. A glejga zlomka nek psjn je bil odvezan in to mali cucek, laufal je za menoj do polovice polja. Zgleda, da je bil športnik.
Nato jo ucvrem po grebenu do Babne gore ( no skoraj do nje ), pa je kar daleč in brcam saj 45 min če ne več. Ura pa neizmerno hitro teče. Malo pred Babno se obrnem proti vrhu VRHE. Tam pa naredim postanek saj mi v oči pade gajbica, ki visi na drevesu. Notr pa je... no poglejte na slikah, hehe...
Malo popijem a je tistega ki je v gajbici temveč napitka, ki ga imam seboj in jo mahnem proti Golemu griču. Tam pa se odločim, da bo za danes dovolj, ker mi je pošlo kar nekaj tekočine in do konca je še daleč.
Pa si rečem kaj mi je tega treba, ko je pa tako vroče.
In zato oddrvim po Horjulski cesti v Dobrovo od tam pa domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar