četrtek, 26. avgust 2010

CrossFit in Kettlebells


V Torek me je prijatelj Grega povabil na probo treninga.
Zanimiva in kar naporno, saj so mišice, ki ponavadi počivajo sedaj morale delati.

Vadba CrossFit in Kettlebells je v ZDA trenutno najbolj popularna vadba in najhitreje rastoča panoga v fitnes industriji. Najbolj zanimivo je to da crossfit vadbo lahko izvajajo vsi neglede na njihovo kondicijsko pripravljenost.

Začetnik te vrste fitnesa je Greg Glassman nekdanji telovadec, ki je rad kombiniral gimnastiko z ostalimi športi predvsem kolesarjenjem in dviganjem uteži.

In zakaj nebi probal sem si rekel. Pa je bilo spoznavanje v Kettlebells Centru v Šiški prav dobro.

Vadba kjer vključuje tudi tek pa se imenuje CrossFit Endurence - Meni bolj ljuba saj rad tečem.
Kar nekaj teh nasvetov sem našel na :

 http://www.kettlebells.si/

 Zanimiv site, Zuzana trga gate tko in drugač ;)
 http://www.bodyrock.tv/


itd...




ponedeljek, 23. avgust 2010

Debela Peč 2014 m.n.v.


Nedelja: 6:30h zvoni ura, vstati bo treba.
Že sem s postelje in brž oddrvim v kuhinjo, pripravi zajtrk in skuhat kavo.
Pojeva in napokava ter se odpeljeva na Pokljuko. Danes imava seboj družbo.
Lun (kuža pazi) je v avtu ves čas pridn.

Parkiramo in se odpravimo proti Blejski koči. Že za gor je kar nekaj ljudi.
Lep dan je privabil tudi gobarje.

Po vzponu na vrh sledi sestop, ki pa je bil zaradi obiskovalcev bolj ko ne samo umikanje ne pa hoja.
Ker hrib, no ali gora, ni težka za pohodnike se nanjo povzpnejo tudi mlajši, pa čisto najmlajši v ruzakih staršev.
Pot je enostavna saj se spodnji del vije po gozdu.

Debela peč se z ene strani strmo dviga nad dolino Krme (tam je tudi nekaj plezalnih smeri ) na drugo stran pa se polagoma dviga z gozdovi s Pokljuške strani.
Sama tura ni zahtevna zato je bilo včeraj veliko obiskovalcev.
Kot bi  šel na Šmarno Goro.

sobota, 21. avgust 2010

Z dopusta po Skandinaviji - Pa sva doma

Pred štirimi tedni vsa začela z raziskovanjem - potovanjem po Skandinaviji in to po dveh državah, Švedske in Norveške.
Pot sva letos načrtovala malo drugače kot ostala leta. Rentala sva si avto ( v Stockholmu ) in potem prevozila 7.000km v treh tednih.
Najbolj sva se imela fajn na SZ delu Norveške ( Lofotski otoki ) saj je bilo tam tudi najlepše. Malo nama je vreme zagodlo, a je vseeno tam najlepše.
Dosegla sva Nordkaap a ker je bilo vreme oblačno nisva videla polnočnega sija. A vseeno je vožnja do Kaapa zanimiva saj toliko severnih jelenov ne vidiš vsak dan. Prav paziti moraš, da katerega ne povoziš ker begajo po cesti.

Zastonj sva oprezala da bi videla kakšnega Losa. Na koncu sva si ga ogledala v živalskem vrtu.
A to je poseben živalski vrt saj moraš imeti srečo da vidiš živali, ker so tako kot bi bili v divjini in imajo nenormalno velike kletke ( zagrajen gozd, a le z enojno ograjo).

Zelo zanimiv je bil mesto Troms (na Lofotskih otokih ), pa mesto Henningsvar ker je polno plezališč, ter mesto A na koncu Lofotov.


Ogledala sva si tudi nekaj zgodovinskih stvari najbolj me je inprsjonirala cerkev vikingov v Tronthaimu in celo mesto je zanimivo, simpatično.

Pa Bergen malo obmorsko mestece ki je še danes en del narejen v celoti z lesa, ko greš v ulico kar diši po lesu. Zanimiva gradnja hiš.
Pot ni bila naporna je pa potrebno biti zbran saj je veliko vožnje z avtomobilom.

No ne smem pozabiti, da je zgoraj na severnem polu skoz dan ( sonce še ob 23h) in zato ti malo zmede ritem. Si pokonci dokler nisi utrujen da samo padeš, hehe.
Eno noč (sončno) sem lovil ribe, ker sem s seboj vlekel ribiško palico in mi ni dalo miru, da nebi probal lovit. Ujel sem dve skuši, ribe so čisto zmedene to prijemajo, da je kaj. A ker nisva imela hladilnika sta bile dovolj dve. Tudi peka je uspela.


 

Dvakrat se nama je zgorilo da je bilo čez celo noč sonce, čisto na glavo vam rečem.
A bilo je nepozabno.

Galerija slik malo kasneje...

torek, 27. julij 2010

Koncno prisel do Neta

Po dveh dneh se oglasava, sva pri jezeru Siljan ( nekje v spodnji polovici Svedske), kjer sva se namestila v sobi.
Po kar nakaj dogodivscinah pase malo cistega spanja.

No glede avta bi povedal, da so svedi veliki picajzli, saj nama je dal avto in povedal kje je oddrsan. A ko sva gledala ni bilo skoraj nic. Furava se z novim Cliotom, zopet rdece barve :)
Poleg tega da sva morala placati se dodatni kasko ker drugace bi morebino nastalo skodo placala, sva prespala v avtu ker lenobci delajo samo do 18h za oddajo sobe.

No ampak je fino, lepo in predvsem tu zacutis, da ljudje se znajo uzivat.
Sedijo pred hiso in pijejo, vozijo po omejitvah. Skratka fino.
Se javiva, ko bova zopet prisla do kaksnega racunalnika.

Slike bom dodal, ko pridem nazaj

Lp, G&M

četrtek, 22. julij 2010

Dopust oj ta lepi dopust - letos pa na Švedsko

No pa se bo začelo.
Malo počitka za letos, končno.

Ker je tako pasje vroče sva se z Metko odločila da jo ubereva na sever evrope - Švedska in Norveška.

Letiva končo z Brnika ( aja sej res Jože Pučnik ). Ker pa je bila karta nekoliko ceneje se ustaviva na piru še v Pragi in nato v Stockholm.
Od tam pa neznano kam.
Plan je tak da greva še na SZ Norveške kjer so mi svetovali da so nori fjordi ( je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje ) in neizmerno lepa pokrajina. To sem videl tudi s slik.

Približn plan:

Tako, da več ko prideva. Do takrat pa lep športni pozdrav.  Adijo in lepo se imejte .....adjö och bra att hålla - po švedsko

Še nekaj več o državi kjer greva:

Površina: 449.964 km2

Prebivalstvo: 9 milijonov
Glavno mesto: Stockholm
Denarna enota: 1 švedska krona = 100 öre, 1 EUR = 9,06 švedskih kron (SEK) (Dec. 2006)
Dan državnosti: 6. junij
Datum vstopa v EU: 1. januar 1995

Šef države: kralj Carl XVI. Gustaf
Predsednik vlade: Fredrik Reinfeldt
Zunanji minister: Carl Bildt

BDP: 255 mrd. EUR (2005)
BDP na prebivalca po kupni moči: 30.100 EUR (2005)
Realna gospodarska rast: + 2,6 % (2005)

sobota, 17. julij 2010

Vroča potepanja po neznanih gozdovih Polhovgrajcev

No končno je prišel čas, ko sm zopet zajahal kolo.
Vroče in precej soparno vreme me ni sprva nič motilo.


Kot izstreljena puščica sem prišel na vrh Toškega Čela.
Tam pa se je začelo. Levo okoli hriba ter spust do prvih hiš je bil enkraten potem pa sem prišel v neko vas in od tam peljal skoraj do Gaberj. Od tam pa desno v gozd in to pragozd ( Jarčji potok ), hehe. Se pa vidi da so opravljali sečno dreves saj je cesta na V. vrh ornk zrita, a kljub temu sem prišel kar visoko, s kolesa sem stopil, ko sm dobil vejo med vilice. Tako se je začelo moje tavanje po gozdu ( Ravnik ). Nakar sm potem le prišel ven pri Žirovniku kjer greš mimo manjšega plezališč, ki ga je naredil kolega Đoko. Tam pa se par metrov peljem po cesti ( na moji desni ( Sv. Jurij ) in desno zavjem v vas Hruševje, pa se po lepi cesti peljem naprej in kar naenkrat zagledam kmeta s traktorjem, pa mi pravi ˝lejga glejga˝ in se obrnem. Kdo bi si mislil na traktorju je bil sodelavec s prejšne službe Mare. Malo se pomeniva, mi pove kje moram prečkati in nato oddrvim čez vas Selo. A glejga zlomka nek psjn je bil odvezan in to mali cucek, laufal je za menoj do polovice polja. Zgleda, da je bil športnik.

Nato jo ucvrem  po grebenu do Babne gore ( no skoraj do nje ), pa je kar daleč in brcam saj 45 min če ne več. Ura pa neizmerno hitro teče. Malo pred Babno se obrnem proti vrhu VRHE. Tam pa naredim postanek saj mi v oči pade gajbica, ki visi na drevesu. Notr pa je... no poglejte na slikah, hehe...



Malo popijem a je tistega ki je v gajbici temveč napitka, ki ga imam seboj in jo mahnem proti Golemu griču. Tam pa se odločim, da bo za danes dovolj, ker mi je pošlo kar nekaj tekočine in do konca je še daleč.
Pa si rečem kaj mi je tega treba, ko je pa tako vroče.
In zato oddrvim po Horjulski cesti v Dobrovo od tam pa domov.

petek, 9. julij 2010

Južni del Polhograjskih dolomitov - Smer Butajnova

En teden imam zarisano pot, ki je poleg tega, da je kar nekaj vzponov tudi orjentacisko malo bolj
zahtevna. Tako sm se včeraj odločil po službi da jo odpeljem.


Na zemljevidu je zarisana pot. Predvsem prav udet je potrebno prvi del, ko moraš s ceste zaviti v pravo pot, ki pelje čez gozd do neke kmetije. Se pa tam tudi zelo strmo dviga zaradi tega je potrebno fajn prtisnt. Vn prideš pri neki hiši ( avtoklepar-čez dvorišče ). In nadaljuješ do glavne ceste kjer se gre na passo raven. Nato pa spust po vijugasti cesti in na koncu ostro desno proti Srednjem Vrhu.

Spet sem imel srečanje s psi, a tokrat sem bil zvit, nism pa vedel ,da tile kmečki psi jedo tudi energetske ploščice. Za naslednič obvezna klobasa ali pršut sm si zadal. Samo, da me ne bo potem ko mi jo bo zmanjkalo pojedel, hehe.

Visoko v gozdu in na lepem kraju (glej slike) sem prišel do neke velike kmetije (Bradeška) v Srednjem vrhu. Potem pa sm po brzpotju ubrav čez travnike in se pripeljal v vas Praprovče. Dve hiši in prijazna starejša gospa ( lastnica psov-sedaj kolegov).
Precej sm jo prašal za pot proti Šus-u in Žul-ju. Povedala mi je, da ko je bila mlada se je tam veliko vozila.
Kako lep kraj, sm si rekel. Tišina, narava in povrh še lep dan.
Gospa bi se kar pogovarjala saj očitno je bila sama, a meni se je mudilo naprej, saj me čaka še polovico ture, ki sm si jo zadal.
Pot se je spustila navzdol (zahtevno - veliko šodra in veliki kamni pa še vijugasta cesta).
Na kar pridem na asfaltno cesto, ki gre v Setnik a jaz sem na nje samo toliko, da pridem do mostu čez vodo in makadam ceste, ki se vzpenja na Šus. Tam ugledam veliko lepe pokrajine in na vrhu kmetija. Pot me pelje proti Žul-ju tam pa na veliki površini vidim kako ima neka kmetija gojišče srn in srnakov.
Čez gozd gre makadam pot ki je na odsekih zelo našodrana s ceste pa je prepad. Tako da je potrebna pozornost pri hitrosti.

No pa se brš neha gozd in že gledam Butajnovo z vrha hriba. Spust čez vas in nato nazaj proti Polhovemu Gradcu.

Tura je res lepa 100% prevozna, le na nekaj odcekih je treba fajn stisnt.
Sama tura ni dolga cca. 40km

Še nekaj slik s ture: